Člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve pri Evropskem parlamentu so pred prvim julijskim zasedanjem napovedali vrsto ukrepov za zaščito duševnega zdravja prebivalcev EU. Parlamentarci pravijo, da je duševno zdravje zaradi pandemije koronavirusa postalo resen problem in da bi lahko celo predstavljalo naslednjo javnozdravstveno krizo, zato so pozvali k ukrepanju.
Odbor Parlamenta EU za zaposlovanje in socialne zadeve je v svojem zadnjem poročilu o duševnem zdravju v svetu digitalnega dela opozoril, da skrb za duševno zdravje doslej ni bila med prednostnimi nalogami evropskih struktur, še posebej, če se primerja s skrbjo za fizično zdravje. Pandemija in gospodarska kriza, ki jo je slednja povzročila, pa sta povzročili precej večja tveganja za duševno zdravje in dobro počutje marsikoga.
Še posebej so v poročilu omenili tveganja, povezana z delom in stresom, anksioznostjo in depresijo – vse v kontekstu dela od doma ali študija na daljavo. Predvsem pa so pomembne uradne številke, po katerih je lani (leta 2021) kar 64 % mladih med 18 in 34 letom grozila depresija zaradi pomanjkanja finančnih in izobraževalnih perspektiv, pa tudi zaradi osamljenosti, zaprtosti med 4 stene in pogosto kar popolne družbene izolacije.
»Poročilo poziva k oblikovanju zakonodaje, ki bo narekovala minimalne zahteve za delo na daljavo, ki bodo usklajene po vsej EU. Vključeni morajo biti delovni pogoji, denimo to, da mora biti zagotovljeno, da je delo na daljavo prostovoljno, in da so pravice, ravnotežje med delom in prostim časom, obremenitev in kriteriji za delavce od doma primerljivi tistim, ki delo opravljajo na delovnem mestu,« so sporočili z Odbora.
Pozvali so še k oblikovanju fleksibilnega delovnika, ki naj bi pomagal ublažiti z delom povezan stres, k izobraževanju o duševnem zdravju in k usposabljanju zaposlenih. Sicer pa bodo vsi poslanci Parlamenta EU o tem poročilu o duševnem zdravju v svetu digitalnega dela razpravljali že na prihajajočem plenarnem zasedanju, ki bo na vrsti od ponedeljka (4. julija dalje).