Branka Gregorčiča slovenski javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj je na nacionalni televiziji vrsto let napovedoval, kakšno bo vreme v naslednjih dneh. Branko je Univ. dipl. meteorolog in Koordinator za stike z javnostjo Urada za meteorologijo in hidrologijo pri Agenciji RS za okolje (ARSO). Glede na trenutno zelo burno vremensko dogajanje v Sloveniji pa smo za ta pogovor nedvomno izbrali pravi trenutek.

Meteorolog Branko Gregorčič (foto: Rok Rakun/osebni arhiv Branka Gregoriča)

G. Gregorčič, najprej lepo pozdravljeni. Vrsto let ste bili en od najbolj prepoznavnih TV obrazov, ki se v Sloveniji posvečajo vremenski napovedi. Ste kdaj prešteli, kolikokrat ste napovedovali vreme pred kamero?  

“Čeprav v večernih vremenskih oddajah ne sodelujem že 6 let, pa sem predtem res dobrih 30 let to redno počel in skupaj zbral blizu 2000 nastopov.”

Najbrž po koncu študija in začetkih na TV Slovenija sredi 80. let niste slutili, da se bo klima našega planeta začela tako opazno spreminjati. No, gremo po vrsti. Kaj se spominjate s prvih snemanj vremenske napovedi v televizijskem studiu in ali se je do danes postopek snemanja kaj spremenil?

“V 80. letih smo napovedi pred kamero precej improvizirali, brez pisnega teksta. A kmalu smo nato prešli na podajanje napovedi s pomočjo t. i. ‘trotl bobna’ (posebnega monitorja, na katerem se izpisuje oz. v TV -žargonu ‘vrti’ tekst). To pomeni, da si nastopajoči za vsako oddajo napiše tekst, ki se ga nato ob snemanju tudi bolj ali manj drži.”

Že dolgo ste zaposleni ste na Agenciji za okolje RS. Ali drži teza, da je danes, kljub izjemnemu napredku tehnologije, težje povsem točno napovedati vreme za naslednjih 24 ur, kot je bilo še pred recimo desetimi leti, saj je klima zaradi segrevanja planeta postala precej bolj nepredvidljiva? Za koliko ur vnaprej lahko danes povsem točno napoveste vreme?

“Napovedljivost vremena je močno odvisna od pričakovanih vremenskih procesov. Izrazite vremenske fronte so ponavadi dobro napovedljive tudi cel teden v naprej, po drugi strani pa lokacije nevihte pogosto ni moč zanesljivo napovedati niti 1 uro vnaprej. Dejal bi, da se je zanesljivost napovedi izboljšala, a tudi pričakovanja javnosti so višja.”

Kako pa je z napovedovanjem oz. s spremljanjem jakosti padavin. Popravite nas, če se motimo, ampak nekoč je bil edini padavinski radar postavljen blizu Geometrijskega središča Slovenije, potem se mu je pridružil drugi v bližini Polhovega Gradca. Kako je to urejeno danes in ali obstajajo povezave s sorodnimi radarji na italijanskih tleh, ali z NATO-radarjem v bazi Aviano – velika večina front namreč v Slovenijo pride z zahoda?

“Naša državna meteorološka služba ima 2 vremenska radarja – na Lisci in na Pasji Ravni. Z dvema radarjema povsem pokrijemo teritorij Slovenije in tudi bližnje okolice. Seveda pa radarske meritve tudi izmenjujemo s sosednjimi meteorološkimi službami.”

Kakšna pa je danes zanesljivost slovenskih radarjev, saj smo v preteklosti opazili, da lahko na 15-stopenjski lestvici ARSO meritve jakosti padavin od resničnega stanja odstopajo tudi za 30 odstotkov? Poudarjamo, da pri tem ne gre z napoved (za vnaprej), ampak za posnetek dejanskega dogajanja izpred nekaj minut.

“Radarske meritve izvajamo na vsakih 5 minut, kar je visoka časovna ločljivost. Res pa je, da radar meri v ozračju po različnih elevacijah, padavine pa merimo pri tleh. Vedno je koristno radarske meritve primerjati z meritvami samodejnih meteoroloških postaj.”

Prejšnji teden je katastrofalna ujma s točo in sunki vetra nad 100 km/h vstopila v Slovenijo v večernih urah južno od Nove Gorice, se nato čez predalpski svet usmerila v severovzhodno smer, se najbolj razdivjala na Gorenjskem in potem nadaljevala svoj uničujoči pohod proti vzhodu, kjer se je razširila čez skoraj vso Štajersko in Pomurje. Kdaj ste na ARSO ugotovili, da so razmere zrele za razglasitev rdečega alarma, kakšna je bila reakcija in kakšni so ustaljeni postopki obveščanja javnosti in strokovnih služb v takšnih primerih?

“Že zjutraj smo izdali oranžno vremensko opozorilo, nato pa smo v večernem času podaljšali dežurno službo in omenjeno najmočnejše neurje spremljali s pomočjo radarskih meritev ter o tem obveščali CORS in URSZR.”

Največ škode je prejšnji teden naredila toča. Vi ste v vaši poklicni karieri objavili vsaj dve strokovni publikaciji o obrambi pred točo. Kako se ta obramba danes izvaja v naši državi, zgolj preko Letalskega centra Maribor in ali še vedno vsa obramba temelji na zastarelih predpisih? Kakšno je vaše mnenje o učinkovitosti metode posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom?

“Obramba pred točo se je začela že v 19. stoletju z uporabo možnarjev, nato pa je po 2. svetovni vojni prevladala sovjetska metoda posipanja oblakov s srebrovim jodidom. Ta reagens uporabljajo letala tudi dandanes. 

Žal se je izkazalo, da so dinamični procesi v oblakih mnogo bolj kompleksni in nepredvidljivi (kaotični), tako da so po nekaj neodvisnih raziskavah, ki niso potrdile želenega učinka posipanja, nacionalne meteorološke službe pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije presodile, da ni smiselno podpirati takšne aktivnosti, ki lahko vodi celo do neželenega povečanja kinetične energije toče.”

Nekje smo prebrali, da v Sloveniji letala za boj proti toči sploh niso opremljena za nočno letenje in morajo od sončnem zahodu pristati. Podobno se splošna vremenska napoved ARSO sicer dnevno osvežujejo vsake tri ure, a le od 6. do 18. ure. Ali bi ‘nočno delo’ v obeh primerih lahko kaj spremenilo na bolje?

“Po mojem prepričanju ne.”

Prejšnji teden orkanski veter in toča, ta teden toplotni val in festival strel… (foto: pxhere.com)

Prav zadnji konec tedna je ARSO na spletnem portalu državne uprave gov.si objavil tekst z naslovom ‘Spletna mesta za spremljanje vremenskih ujm’. Hiter pregled nam je potrdil, da je strani in podstrani z obvestili ogromno (ARSO vreme, ARSO meteo in ARSO gov.si), možna pa je tudi avtomatična nastavitev opozoril iz različnih virov prek pametnih telefonov. Kaj pa je z SMS-si, ali ni bil lani zagnani sistem SI-ALARM narejen prav zato, da bi opozorila v primeru naravnih nesreč in ujm pravočasno prejela prav vsaka oseba s telefonom na območju Slovenije?

“Sistem SI-Alarm je v izključni pristojnosti Uprave za zaščito in reševanje (URSZR).”

Za konec smo prihranili še eno vročinsko vprašanje. Prvi vročinski val nas je zajel letos že v mesecu maju. Nekatere napovedi pravijo, da bo poleti zaradi letošnje jakosti pojava ‘El nino’ tudi v Evropi še bolj vroče – kar pomeni, da bodo potem tudi nevihte še močnejše. Kakšna pa je vaša dolgoročna napoved za naslednje 3 mesece?

“Vročina konec maja ni izpolnila vseh pogojev, da bi jo označili za vročinski val. Nas pa je pravi vročinski val zajel že zadnji konec tedna in se bo nadaljeval vsaj do srede. Pojav El Nino direktnega vpliva na Evropo sicer nima, a vse sezonske napovedi za naše območje kažejo na še eno vroče poletje.”

Hvala za ta pogovor in srečno!