Evropska komisija je ob ‘Svetovnem dnevu beguncev’ spomnila na več kot 117 milijonov ljudi, razseljenih po vsem svetu, ki danes potrebujejo humanitarno pomoč. Med državami, ki gostijo veliko beguncev, je tudi Armenija. Njej je EU pravkar nakazala 34 milijone evrov pomoči, a predvsem zaradi ekonomskih vzrokov.
Humanitarna delavka EU v skladišču polnem pomoči (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
S Komisije EU so ob ‘Svetovnem dnevu beguncev’ poudarili, da so EU in njene države članice vodilni svetovni donator humanitarne pomoči. EU podpira begunce, prosilce za azil in gostiteljske skupnosti, hkrati pa spodbujajo mednarodne standarde zaščite, dostop do osnovnih storitev in trajne rešitve. Poleg tega pa si močno prizadeva za odpravo temeljnih vzrokov razseljevanja in za krepitev stabilnosti v regijah, kjer nastajajo begunske krize.
Lani se je število razseljenih oseb po vsem svetu prvič v zadnjem desetletju zmanjšalo, kar kaže na pravilnost takšnega pristopa. Vendar pa je vojaških oz oboroženih spopadov, ki povzročajo največ beguncev, po svetu še vedno veliko. EU nesebično pomaga razseljenim, začenši z začasno zaščito na evropskih tleh in sicer za preko 4,8 milijona ljudi, ki so žrtve ruske agresije proti Ukrajini.
Tudi izven Evrope je EU v ospredju humanitarnega napora pri vseh največjih humanitarnih kriznih žariščih. Trenutno so to Sudan, Gaza, Libanon, Venezuela, Afganistan, Haiti, Mjanmar, DR Kongo in pa tudi Kuba (kjer ni vojaških spopadov, a ameriške sankcije povzročajo vse večjo humanitarno krizo). EU pomaga zagotavljati hrano, vodo, zavetje, zdravstveno varstvo in ponekod tudi izobraževanje.
Med evropskimi državami, ki gostijo veliko beguncev, pa je tudi Armenija. Slednja šteje nekaj manj kot 3 milijone prebivalcev, po vojni leta 2023 pa se je vanjo zateklo okrog 115.000 beguncev iz Zgornjega Karabaha. Sedaj je v težavah armenska ekonomija, saj je bila Rusija od nekdaj najpomembnejši trgovinski partner Armenije. Zaradi dogajanja v Ukrajini in približevanja Armenije k vstopu v EU pa so se mnogi posli prekinili.
Če EU ne pomaga Armeniji, ji najbrž ne bo nihče. Ta krščanska država namreč je s treh strni obkrožena z njej sovražnima muslimanskima državama Turčijo in Azerbajdžanom (z obema nima odprtega niti enega mejnega prehoda) ter na skrajnežev poln Iran (obstaja en mednarodni mejni prehod), ki pa ima trenutno svoje ogromne težave. Tako ji okno v svet predstavlja le severna meja z Gruzijo, poslovanje z EU pa edina možnost za gospodarski napredek.
Na podlagi zavez, sprejetih na vrhu EU-Armenija prejšnji mesec, je sedaj Komisija EU državi nakazala 34 milijonov evrov. To je le prvi obrok širšega svežnja, ki vključuje ukrepe za poenostavitev medsebojne trgovine in za krepitev gospodarske odpornosti Armenije. Dodatna podpora bo zagotovljena sektorjem, ki so jih najbolj prizadele ruske trgovinske omejitve, kot so kmetijsko-živilski proizvodi, pridelava cvetja in druge armenske izvozno usmerjene panoge.