V sredo sta Venezuelo prizadela dva katastrofalna potresna sunka. EU je že poslala humanitarno pomoč, reševalci se prav tako zgrinjajo v državo, vseeno pa odziv najbrž ni bil dovolj hiter in tudi informiranje o dejanskem številu žrtev je bilo sprva precej pomanjkljivo. Trenutno mediji govorijo o 2000 mrtvih, a bo ta številka zagotovo narasla, saj je kar 69.000 ljudi še pogrešanih.
Apokaliptičen pogled iz reševalnega vozila takoj po potresu (foto: Rdeči križ Venezuele/RKS)
V sredo sta nesrečno Venezuelo prizadela dva katastrofalna potresna sunka z magnitudo 7,2 in 7,5 ki sta povzročila ogromno razdejanje in številne žrtve. EU je tam napotila nujno humanitarno pomoč in reševalce. Češka, Španija, Italija, Francija, Luksemburg, Nemčija, Portugalska in Nizozemska so poslale svojo pomoč prek ‘Mehanizma EU za civilno zaščito’.
»V okviru napotitve se je doslej mobiliziralo več kot 520 reševalcev iz teh osmih držav članic. Italija pošilja tudi zdravniško ekipo, Luksemburg pa mobilizira telekomunikacijsko, zavetiščno in energetsko opremo. V podporo temu odzivu je bila satelitska storitev EU Copernicus aktivirana v načinu kartiranja v izrednih razmerah,« so v petek sporočili z Evropske komisije.
Vseeno pa odziv najbrž ni bil dovolj hiter in tudi informiranje se zdi precej pomanjkljivo. Ko sta potresa udarila (oba sunka sta se zgodila v razmiku 38 sekund) je bil v tej državi popoldan, v Evropi pa že noč. Kljub katastrofalnemu uničenju, ki je bilo lepo razvidno iz posnetkov, so številnih zahodni mediji poročali o 160 mrtvih in to številko vztrajno ponavljali še ves dan. Tri dni kasneje pa govorijo o okrog 2000 potrjenih mrtvih in o kar 69.000 pogrešanih.
Žal bodo številke umrlih še naraščale, ker bo za mnoge pomoč prišla prepozno. Ob tako velikem obsegu škode in številnih porušenih stolpnicah so venezuelske reševalne sposobnosti preskromne, večji del pomoči iz tujine pa je začel prihajati šele dva dni po smrtonosnem tresenju tal. Statistika namreč kaže, da je v prvih 72 urah (prvih treh dneh) največ možnosti, da se koga pod ruševinami še najde živega, kasneje pa se pojavljajo le zelo redki primeri.
Venezuelci, ki so bili doslej zaradi politike močno razdeljeni na dva tabora, so v zadnjih dneh skupaj kopali iz ruševin, velikokrat le s svojimi golimi rokami. Naravnim nesrečam ni mar za politično prepričanje ali strankarsko pripadnost, žrtve so vsi. S Komisije EU pa so ob tem tragičnem dvojnem potresu spomnili še na dejstvo, da je bila Venezuela že to katastrofo ena glavnih prejemnic evropske humanitarne pomoči v Latinski Ameriki.
Ta država, ki je po zaslugi italijanskih priseljencev dobila svoje sedanje ime po mestu Venezia (Benetke), bi morala od EU letos skupno prejeti do 52 milijonov evrov. Ta znesek je bil predviden za odzivanje na humanitarne posledice socialno-ekonomske krize v Venezueli. Sicer nesrečna Venezuela leži na največjih zalogah nafte na svetu, a je njeno gospodarstvo zaradi slabega vodenja in sankcij že vrsto let v hudi krizi.
Tudi pri Rdečem križu Slovenije so se nemudoma odzvali prošnjam za pomoč in iz Sklada solidarnosti prispevali 10.000 evrov, poleg tega so začeli zbirati prostovoljno finančno pomoč na TRR Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, IBAN: SI56 0400 0027 7767 007, BIC: KBMASI2X, sklic: 00 96899, namen: Venezuela potres 2026, koda namena: CHAR. Lahko pa se na tel. št. 1919 pošlje SMS z besedo ‘SKUPAJ5’ ali ‘SKUPAJ10’ in se prispeva 5 oz. 10 evrov.