Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je danes začela s ‘Poletno šolo FRI’. Preko 120 osnovnošolcev, dijakov in študentov bo ves delovni teden pridobivalo nove digitalne kompetence in razvijalo svojo ustvarjalnost. V skoraj dveh desetletjih svojega obstoja je Poletna šola FRI gostila že približno 2.000 mladih, ki so skozi preko 100 delavnic raziskovali področja računalništva, informatike in sodobnih tehnologij.
Prizor z lanske osemnajste ‘Poletne šole FRI’ (foto: FRI UL)
Letošnja ‘Poletna šola FRI’, ki jo organizira Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL), je na vrsti že devetnajstič, trajala pa bo od danes do petka (3. julija). V tem času bodo udeleženci skozi praktične izzive razvijali svoje računalniško-informacijsko znanje, logično sklepanje, ustvarjalnost, kritično razmišljanje in sposobnost reševanja kompleksnih problemov.
»V petih dneh bodo mladi udeleženci izbirali med devetimi delavnicami, na katerih bodo razvijali videoigre, programirali robote, se spoznali z delovanjem senzorjev pri upravljanju dronov, raziskovali kvantno računalništvo, spoznavali računalniški vid, razvijali interaktivne aplikacije ter se preizkusili v 3D-modeliranju in drugih sodobnih tehnologijah,« so o poletni šoli pojasnili s FRI UL.
Po eni strani je pridobivanje računalniških, informacijskih in digitalnih znanj za mladino v sodobnem svetu zelo pomembno, koristi od tega pa bo že v nekaj letih imela tudi širša družba. S pedagoškega vidika pa je spodbujanje vsake vrste ustvarjalnosti med mladino ena od prioritet celotnega šolskega sektorja. Sploh bi to moralo veljati za Slovenijo, saj uradni podatki kažejo, da slovenski otroci in mladostniki presenetljivo zaostajajo za drugimi iz EU.
Celo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v ‘Poročilo o razvoju 2025’ opozoril, kako ustvarjalnost v Sloveniji še vedno ni postavljena v središče vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri nas je domišljija med najmanj cenjenimi lastnostmi otrok med državami EU, zelo zaskrbljujoč pa je podatek, da slovenski 15-letniki pa pri ustvarjalnem mišljenju dosegajo podpovprečne rezultate.
Poleg tega pa so najstniki iz Slovenije tudi manj samozavestnimi pri ustvarjanju novih idej, kar je prav tako vzrok za zaskrbljenost. Morda pa bodo slovenski strokovnjaki za šolstvo nekega dne le dojeli, da so otroci danes preobremenjeni z veliko povsem nekoristnimi zadevami, zato jim za ustvarjalnost zmanjkuje energije, idej in časa.