Posebni odbor Parlamenta EU je sprejel nove predloge za izboljšanje Evropskega demokratičnega ščita. V dokumentu je govora o boju proti tujemu vmešavanju v volitve, hibridnim grožnjam, dezinformacijam, kritičnim sektorjem in še o marsičemu. Za avtorje je Rusija glavna zunanja grožnja EU, nevarne so tudi Belorusija, Kitajska, Iran in Severna Koreja.
Prizor iz notranjost poslopja EU (foto: Elodie Vilain/European Parliament)
Včeraj je Posebni odbor Parlamenta EU za Evropski demokratični ščit (EUDS) sprejel svoje ugotovitve in priporočila glede manipulacij in vmešavanja tujih informacij (FIMI), glede kritične infrastrukture, digitalne in medijske odpornosti, civilne pripravljenosti in drugih vprašanjih. Poslanci so sicer podprli tudi ustanovitev Centra EU za demokratično odpornost, a to ustanovitev pogojujejo s celo vrsto pravnih in upravnih zahtev.
Poročilo poudarja redne hibridne napade Rusije na kritično infrastrukturo drugih držav. Gre za kibernetske napade, fizične sabotaže, požige, vohunjenje in motenje komunikacijskih signalov, kar ne izvira le iz Rusije, ampak tudi iz Belorusije, Kitajske, Irana in Severne Koreje. Pozvali so k razširitvi sankcij proti vsem, ki omogočajo ruske dezinformacije, in subjektom zunaj EU, zlasti kitajskim, ki pomagajo pri izogibanju sankcijam ter omogočajo ruske operacije.
Zato bi radi okrepili boj organov EU proti hibridnim dejavnostim in sabotažam in v tej smeri so omenili, da bi lahko tudi hibridne grožnje po novem sodile med pristojnosti skupnega evropskega policijskega organa Europola. Poleg drugih zahtev pa so pozvali k vzpostavitvi aplikacije za opozarjanje na krize po vsej EU ter k pripravi in distribuciji knjižic o pripravljenosti evropskih gospodinjstev.
Deljenje knjižic o pripravljenosti po gospodinjstvih v EU je zaskrbljujoče, saj se ob vztrajni militarizaciji EU, vsesplošnemu protiruskemu razpoloženju ter stopnjevanju napetosti z Belorusijo vse pogosteje omenja neposreden vojaški spopad med državami zveze Nato in Rusijo. Poslanci pa so se obregnili tudi ob odvisnost EU od tehnologij pod nadzorom tujih podjetij v kritičnih sektorjih, zlasti od ameriških tehnoloških podjetij in kitajske strojne opreme.
Omenili so uravnoteženo strategijo ‘kupuj evropsko’ pri vlaganju v kritično infrastruktur, diverzifikacijo virov, oz. potrebo po bolj zanesljivih partnerjih za dobavo kritičnih surovin, potrebo po izvajanju veljavnih digitalnih pravil glede platform (namesto uvajanja nove zakonodaje) ter poudarili pravico EU, da sama upravlja svoj trg. Radi bi tudi onemogočili prikrite dezinformacijske kampanje, ki izkoriščajo generativno umetno inteligenco.
»Čeprav mora Demokratični ščit zaščititi svobodo izražanja in obveščanja, poslanci Evropskega parlamenta poudarjajo, da te pravice obstajajo za zaščito ljudi, ne strojev, in da se te zaveze ne smejo uporabljati za toleriranje nezakonitih vsebin ali hibridnih operacij avtoritarnih režimov,« so izjavili evro-parlamentarci. izjemno pomembna pa ostaja evropska volilna odpornost, oz. zagotavljanje poštenih volitev po državah EU.
Zato so člani odbora predlagali nove ukrepe proti zlonamernim ponarejanjem in goljufivim oglasom, boljše izvrševanje direktive EU o preprečevanju pranja denarja (AML), odpravo vseh vrzeli v ‘Uredbi o kriptosredstvih’, pa tudi preiskavo vohunjenja, usmerjenem proti institucijam EU in držav članic, s strani madžarskih uradnikov pod prejšnjo vlado države.
Ker so ZDA zmanjšale svojo pomoči pluralizmu, je potrebno zagotoviti stabilno financiranje Radia Svobodna Evropa/Radia Svoboda. Ta radio je ustanovila ameriška obveščevalna agencija CIA leta 1949 za širjenje njenih informacij in dezinformacij v komunistične države, danes pa oddaja novice in analize v 27 jezikih za 23 držav sveta.