Naslovnica Svet & EU Ukrajinska kriza se stopnjuje, a še ni prerasla v vojno

Ukrajinska kriza se stopnjuje, a še ni prerasla v vojno

Avtor: Spletno Uredništvo
Tudi predsednica Evropske komisije Urusla von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta ostro obsodila rusko priznanje Donecke in Luganske republike ter naznanila dodatne sankcije proti Rusiji. Medtem se spopadi na fronti počasi, a vztrajno stopnjujejo.
Ukrajinska kriza se stopnjuje, a še ni prerasla v vojno

Kot ob zadnjem obisku posebne delegacije EU še naprej popolnoma podpira Ukrajino (foto: FB Parliament EU)

Kot je bilo moč pričakovati, sta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel ostro obsodila rusko priznanje ukrajinskih regij Doneck in Lugansk ter se pridružila vsem tistim zahodnim silam, ki so napovedale nove sankcije proti Rusiji. Oba sta tudi spet izrazila neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Zaradi dogajanja je odpadlo srečanje zunanjih ministrov ZDA in Rusije, Ukrajina je odpoklicala svojega veleposlanika iz Moskve in razmišljal o prekinitvi vseh diplomatskih vezi z Rusijo, vodja ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo pa je pozval parlament, da uvede izredne razmere po vsej državi. Številne države so sprejele nove sankcije proti ruskim državnim organom, bankam, podjetjem in posameznikom.

Nemčija je ustavila dejavnosti okrog plinovoda Severni tok, ZDA pa so premestile dodatne enote na Natovo vzhodno krilo – oz. bližje meji z Rusijo. Medtem se v vojnih območjih medsebojno obstreljevanje med Ukrajinci in ruskimi milicami stopnjuje, a vsaj zaenkrat še ni preraslo v obsežen spopad. Ukrajinske posebne sile so v zadnjih dneh poskusile z nekaj diverzantskimi vpadi za nasprotnikovo črto, pri čemer so bile le delno uspešne.

Medtem, ko Zahod očitno vsaj začasno prekinja vso diplomacijo z Rusijo, pa Kitajska glasno poziva k nadaljevanju političnih pogovorov za rešitev krize. Kitajska ima namreč glede Tajvana podobne želje, kot jih ima Ukrajina glede Donecka in Luganska, tako da se tokrat ne bo javno postavila na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Glede kršenja mednarodnega prava pa bi bilo zanimivo narediti strokovne primerjave med sedanjim položajem v Ukrajini, dogajanjem na Hrvaškem med osvobodilno operacijo ‘Oluja’ in vojno za neodvisnost Kosova.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.