Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je bilo govora o izvajanju nove strategije EU za gozdove do leta 2030, o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil, o kmetijskem vidiku Uredbe o obnovi narave, o energetskem prehodu ribiške flote in akvakulture EU ter tudi o aktivnostih za razvoj sektorja gojenja alg.
Slovenska delegacija se je ob robu zasedanja posebej sestala s švedskimi kolegi (foto: MKGP)
Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so se najprej posvetili svežim informacijam Komisije EU glede uveljavljanja nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Cilje te strategije je prilagajanje evropskih gozdov podnebnim spremembam in nepredvidljivim vremenskim ekstremom. Ker je kar 60 % ozemlja Slovenije prekrito z gozdovi, bo nova strategija za našo državo izjemno pomembna,
Nato je Komisija EU predstavila Sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil. Industrija umetnih gnojil v Evropi se namreč nahaja v vse večjih težavah, saj zaradi naraščajočih cen energije proizvajalci zmanjšujejo proizvodnjo. »Cene dušikovih gnojil v EU so se septembra 2022 medletno zvišale za 149 %, v tem času so se močno zvišali tudi drugi vhodni stroški za kmetovalce.
Zato ti tudi v Sloveniji odlašajo z nakupi gnojil za setev ozimnih posevkov. Slovenija meni, da je treba na ravni EU pristopiti celovito, potrebno je krepiti avtonomijo EU pri proizvodnji in dobavi gnojil, pomembni pa so tudi ukrepi za izboljšanje preglednosti na trgu z gnojili in surovinami, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo,« so poudarili v izjavi za javnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ob tem je potrebno po slovenskem mnenju spodbujati trajnostne in učinkovite uporabe gnojil, poiskati alternativna hranila in vire energije ter ob že sprejetih kratkoročnih ukrepih EU pripraviti tudi skupne srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Poleg tega so prisotni na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo obravnavali tudi pomembni točki s področja gospodarjenja z morskimi dobrinami.
Evropska komisija je tako najprej poročala o energetskem prehodu ribiške flote in akvakulture EU, nakar je podala še poročilo o razvoju gospodarske panoge gojenja alg. Nazadnje bi bilo govora še o ‘Uredbi o obnovi narave s kmetijskega vidika’, katere cilj je podpreti okrevanje degradiranih ekosistemov, pri tem pa se določajo konkretne obveznosti za posamezne države članice.