Ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilnih dejanj na podlagi vere ali prepričanja se je v imenu Evropske unije z uradno izjavo oglasila Kaja Kallas, Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer prihaja do hudih zlorab in kršitev temeljnih pravic.
Poslopje Evropskega parlamenta (foto: FB European Parliament)
V Splošni deklaraciji človekovih pravic Organizacije Združenih narodov, ki je bila sprejeta leta 1948, zelo jasno piše, da imajo vsi ljudje imajo pravico do svobode misli, vesti, vere ali prepričanja. Vendar se danes, v letu 2026, marsikje po svetu teh temeljnih pravic še vedno ne spoštuje. Milijoni ljudi vsakodnevno trpijo zaradi diskriminacije, sovraštva in nasilja z verskim ozadjem.
Ob ‘Mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilnih dejanj na podlagi vere ali prepričanja’ se je v imenu Evropske unije z uradno izjavo oglasila Kaja Kallas, ki je sicer Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ena od podpredsednic Komisije EU. »EU črpa navdih iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere je razvila univerzalne vrednote nedotakljivih in neodtujljivih pravic človeške osebe.
EU in njene države članice spodbujajo pravico do svobode vere ali prepričanja za vse, povsod. Vztrajno si prizadevamo za spoštovanje te pravice doma in v tujini, skupaj s civilno družbo, vključno s cerkvami, verskimi združenji ali skupnostmi, filozofskimi in nekonfesionalnimi organizacijami ter našimi mednarodnimi partnerji,« je povedala Estonka Kaja, ki se je poklonila vsem žrtvam diskriminacije, sovraštva in nasilja z verskim ozadjem.
Omenila je tudi mnoge aktivnosti organov EU na tem področju, kot so posebne pobude EU za boj proti antisemitizmu in sovraštvu do muslimanov, obsodbe nasilja nad kristjani in pripadniki drugih verskih skupnosti, predlogi različnih resolucij na ravni Združenih narodov, spodbujanje svobode veroizpovedi v Aziji in pobude proti verski diskriminaciji v državah Sahela. Poleg tega je pozvala, da naj se ne kriminalizirajo odpadništva in niti zlorabljajo zakoni o bogokletstvu.
Pri tem je do pojavov diskriminacije in nasilja z religioznim predznakom (ki je velikokrat vzporeden z etičnim) v zadnjih desetih letih prihajalo v državah Afrike (Sudan, Nigerija, Kamerun, Mali), arabskega sveta (Sirija, Irak, Saudova arabija, Bahrajn, Katar) in v več državah Azije (Iran, Mjanmar, Kitajska, Indija, Severna Koreja, Afganistan…), najbrž pa tudi v Izraelu.