Sekratariat Evropskega sveta je objavil poročilo o vlogi EU v svetovni trgovini, po katerih je EU s 15,8 % svetovne trgovine največji svetovni trgovinski blok po količini blaga in storitev skupaj. Težav je le v tem, da so podatki iz leta 2024 in so torej že precej stari.
Grafični prikaz statističnih podatkov o globalni trgovini (foto: consilium.europa.eu)
EU je največja svetovna trgovka s storitvami in druga svetovna trgovka z blagom, takoj za Kitajsko. Vsaj leta 2024 je to nedvomno bila. Podatki Sekratariata Evropskega sveta so namreč stari več kot poldrugo leto in so skoraj zagotovo tudi že zastareli. Sicer bi pričakovali, da bodo v sodobni digitalni eri ob koncu druge tretjine leta 2026 že zdavnaj na voljo podatki za lansko leto 2025.
Tako se je potrebno zadovoljiti s predlanskimi podatki, ki pravijo, da je v letu 2024 skupna vrednost trgovine EU (blago in storitve skupaj) znašala približno 7,87 bilijona evrov, kar je enakovredno skupnemu BDP Francije, Italije, Nizozemske in Španije. Leta 2024 je bila trgovina EU z blagom vredna skoraj 5 bilijonov evrov, od česar je bilo za 2,53 bilijona evrov izvoza in za 2,42 bilijona evrov uvoza.
Delež EU v svetovni trgovini z blagom je bil 13,4 %, kar pomeni drugo mesto za Kitajsko (15,4 %) in pred ZDA (13,3 %). Glavni trgovinski partnerji EU z blagom so Združene države Amerike, Kitajska in Združeno kraljestvo. Če pogledamo razčlenitev glede na izvoz in uvoz, glavni partnerji ostajajo enaki, vendar se vrstni red razlikuje, saj so Združene države Amerike glavni cilj izvoza EU, Kitajska pa glavni vir uvoza EU.
Glede storitev je bila EU leta 2024 prvi trgovec s storitvami na svetu. Trgovina EU s storitvami je dosegla vrednost približno 2,92 bilijona evrov – izvoz je znašal 1,55 bilijona evrov, uvoz pa 1,36 bilijona evrov. EU je predlani opravila 22,8 % celotne svetovne trgovine s storitvami (Združene države Amerike so predstavljale 14,4 % svetovne trgovine s storitvami in Kitajska pa 7,6 %).
Glavni trgovinski partnerji EU na področju storitev so ZDA, Združeno kraljestvo in Švica. EU pa je bila tudi največji vlagatelj in drugi največji prejemnik neposrednih tujih naložb (NTI) na svetu. Poleg vrste drugih starih statističnih podatkov pa so s Sekratariata Evropskega sveta spomnili, da je 1 bilijon enak 1000 milijardam evrov in da ima EU podpisanih preko 40 preferencialnih sporazumov s približno 80 državami partnericami.
»Poleg tega EU zagotavlja pošteno in enakopravno trgovino. Zakonodajne pobude EU so namenjene zaščiti evropskih proizvajalcev in podjetij pred morebitno škodo, ki jo lahko povzročijo nekatere trgovinske prakse tujih subjektov. Ta orodja vključujejo pregled neposrednih tujih naložb in celo vrsto instrumentov trgovinske zaščite (kot so protidampinški ukrepi in zaščita inovacij, stvaritev in blagovnih znamk EU),« so zaključili s Sekretariata.