Francoska astronavtka Sophie Adenot je 18. avgusta 2026 dosegla zgodovinski mejnik. Med vesoljskim sprehodom z Mednarodne vesoljske postaje je postala prva Francozinja, ki je stopila v odprto vesolje, in šele druga Evropejka s takšnim dosežkom. Približno 400 kilometrov nad Zemljo jo je čakala zahtevna tehnična naloga, pri kateri prostora za napake praktično ni.

Sophie Adenot v vesoljski obleki na Mednarodni vesoljski postaji. (foto: ESA – S. Adenot)

Ko se odpre loputa Mednarodne vesoljske postaje, se prizor v trenutku spremeni: pod astronavtom je Zemlja, okoli njega črnina, med njima pa približno 400 kilometrov višine. Za Sophie Adenot je bil današnji izhod iz postaje še nekaj več – postal je zgodovinski trenutek za Francijo in evropsko raziskovanje vesolja.

Sophie Adenot je 18. avgusta 2026 skupaj z ameriškim astronavtom Anilom Menonom zapustila Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in se podala na svoj prvi vesoljski sprehod. Izhod se je začel ob 8.29 po vzhodnoameriškem času oziroma ob 14.29 po slovenskem času.

Pred Adenot je med Evropejkami vesoljski sprehod opravila le italijanska astronavtka Samantha Cristoforetti.

Zakaj je vesoljski sprehod Sophie Adenot zgodovinski?

Adenot je postala prva Francozinja, ki je opravila vesoljski sprehod, in šele druga Evropejka s takšnim dosežkom. Za francosko astronavtiko je to nov mejnik, do katerega so vodila leta usposabljanja.

Adenot je obenem šele druga Francozinja v vesolju. Pred njo je zgodovino pisala Claudie Haigneré, ki je v vesolje prvič poletela leta 1996.

Na Mednarodno vesoljsko postajo je Adenot odpotovala v okviru svoje prve vesoljske misije εpsilon. Evropska vesoljska agencija (ESA) je za današnji vesoljski sprehod predvidela približno šest ur in pol dela zunaj postaje. Adenot ima med izhodom oznako EV2, Menon pa EV1, pri zahtevni operaciji pa sodelujejo tudi člani posadke znotraj ISS.

V vesolju ne gre za simbolično fotografiranje

Posnetki astronavtov z modro Zemljo v ozadju so lahko skoraj spokojni. Resničnost vesoljskega sprehoda je precej manj romantična.

Adenot in Menon sta postajo zapustila zaradi konkretnega tehničnega dela. Njuna glavna naloga je zamenjava stare antene Space-to-Ground z rezervno anteno, ki je namenjena hitri podatkovni in komunikacijski povezavi med ISS in nadzornim centrom v Houstonu.

NASA je današnji izhod označila kot U.S. Spacewalk 97. Ker vesoljski sprehod ob pripravi tega članka še poteka, njegovega končnega trajanja in uspešnosti vseh načrtovanih nalog še ni mogoče navesti.

Prav ta podrobnost pokaže, kako drugačna je resničnost od spektakularnih fotografij. Zunaj postaje ni zraka, astronavt pa mora tehnično delo opravljati v veliki vesoljski obleki, z orodjem v rokah in ves čas zavarovan pred tem, da bi se oddaljil od postaje.

Pod nogami Zemlja, okoli nje praznina

Mednarodna vesoljska postaja okoli našega planeta kroži na višini približno 400 kilometrov in s hitrostjo okoli 28.000 kilometrov na uro. Astronavt zunaj postaje zato ne lebdi nad enim krajem, temveč skupaj z ISS z izjemno hitrostjo potuje okoli planeta.

Medtem ko pod njim drsijo oceani, oblaki in celine, mora ostati osredotočen na kable, priključke, orodje in postopke, ki so jih ekipe na Zemlji pripravljale dolgo pred začetkom naloge.

Za Adenot je bil današnji pogled nekaj povsem novega. Zemlje ni več opazovala skozi okno postaje, ampak z njene zunanje strani.

Pot do tega trenutka se ni začela na ISS

Sophie Adenot je bila zahtevnih okolij vajena že pred astronavtsko kariero. Je inženirka ter nekdanja pilotka helikopterjev francoskih zračnih sil, pozneje pa je postala tudi testna pilotka.

V astronavtski korpus ESA je bila izbrana leta 2022 med več kot 22.000 kandidati. Sledila so leta usposabljanja za življenje in delo v vesolju – od sistemov ISS in robotike do preživetja ter postopkov za delo zunaj postaje.

Ko je letos odpotovala proti ISS, je bila to njena prva vesoljska misija.

CNES, francoska vesoljska agencija, misijo εpsilon predstavlja kot prvi polet francoskega astronavta na Mednarodno vesoljsko postajo po misiji Alpha Thomasa Pesqueta leta 2021. Adenot nadaljuje tudi pot, ki jo je med Francozinjami začela Claudie Haigneré.

Mednarodna vesoljska postaja je laboratorij nad Zemljo

Vesoljski sprehodi so najbolj spektakularen del življenja na ISS, vendar predstavljajo le majhen del dela posadke. Večina časa je namenjena znanstvenim poskusom, spremljanju sistemov in vzdrževanju laboratorija, ki kroži visoko nad našimi glavami.

Raziskave v mikrogravitaciji omogočajo preučevanje procesov, ki se na Zemlji odvijajo drugače. ISS zato ni samo dom astronavtov, temveč laboratorij, v katerem se srečujejo medicina, biologija, fizika in tehnologija.

Vesolje pa razkriva presenečenja tudi daleč zunaj Zemljine orbite. Na Dnevnih Novicah smo že pisali o tem, kako je vesoljski teleskop James Webb zaznal vodno paro v bližini supermasivne črne luknje.

Zgodovinski trenutek visoko nad Zemljo

Za Mednarodno vesoljsko postajo je današnji izhod zahtevna tehnična operacija. Za Sophie Adenot in francosko astronavtiko pomeni nekaj precej več.

Za nekaj ur dela zunaj postaje so potrebna leta treninga, nešteto vaj in sodelovanje ekip na Zemlji. Ko se loputa odpre, pa vse to postane en sam prizor: astronavt, pripet na konstrukcijo postaje, pod njim modri planet, okoli njega pa črnina vesolja.

Približno 400 kilometrov nad Zemljo je tako Sophie Adenot 18. avgusta 2026 naredila korak, ki je trajal le nekaj trenutkov, a bo ostal zapisan v francoski vesoljski zgodovini.