Nasin vesoljski teleskop Nancy Grace Roman je prestal enega zadnjih ključnih pregledov pred poletom. Če bodo zaključne priprave potekale po načrtih, ga bo 30. avgusta s Floride v vesolje ponesla raketa Falcon Heavy. Roman bo imel glavno zrcalo enakega premera kot Hubble, toda njegovo vidno polje bo najmanj 100-krat večje – astronomi bodo z njim raziskovali temno energijo, oddaljene galaksije in planete zunaj našega Osončja.

Nasin teleskop Roman bo kmalu poletel v vesolje. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Do izstrelitve novega Nasinega vesoljskega teleskopa je ostalo le še nekaj dni. Predstavniki Nase, projekta Nancy Grace Roman Space Telescope in podjetja SpaceX so v petek v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi opravili pregled pripravljenosti na polet.

Pregled je bil uspešno zaključen. NASA je sporočila, da je misija pripravljena na zadnje dejavnosti pred izstrelitvijo, ki je načrtovana najprej 30. avgusta ob 7.26 po lokalnem času oziroma 11.26 UTC. Roman bo poletel z raketo Falcon Heavy z izstrelišča 39A.

Teleskop je že nameščen v zaščitnem aerodinamičnem ohišju rakete. V naslednjih dneh ga bodo prepeljali do SpaceXovega hangarja ob izstrelišču, ga povezali z raketo in nato celotno sestavo premaknili na izstrelitveno ploščad.

Hubble vidi globoko, Roman bo naenkrat videl veliko širše

Roman ni preprosto »novi Hubble«. Observatorija sta zasnovana za različne naloge, čeprav imata pomembno podobnost – njuni glavni zrcali merita 2,4 metra v premeru.

Velika razlika je v tem, koliko neba lahko zajameta naenkrat. Romanov Wide Field Instrument bo imel najmanj 100-krat večje vidno polje od Hubblovega. Po podatkih NASA Science bo lahko Roman nebo pregledoval do tisočkrat hitreje kot Hubble, pri tem pa ohranil podobno občutljivost in infrardečo ločljivost.

Namesto podrobnega opazovanja razmeroma majhnega območja bodo lahko astronomi z Romanom sistematično pregledovali velike dele neba. To bo posebej uporabno pri raziskavah, pri katerih je treba primerjati ogromno število galaksij ali zvezd.

Izmeril bi lahko svetlobo približno milijarde galaksij

Ena glavnih nalog Romana bo raziskovanje temne energije in razvoja vesolja. Astronomi vedo, da se širjenje vesolja pospešuje, precej manj jasno pa je, kaj ta proces poganja.

Roman bo spremljal razporeditev galaksij in snovi v različnih obdobjih kozmične zgodovine. Raziskovalci bodo tako dobili podatke, s katerimi bodo lahko preverjali, kako se je hitrost širjenja vesolja spreminjala skozi čas.

NASA ocenjuje, da bi lahko observatorij v času svojega delovanja izmeril svetlobo približno milijarde galaksij. Prav velikost takšnega vzorca je ena od razlik med Romanom in teleskopi, namenjenimi predvsem podrobnemu opazovanju posameznih objektov.

Roman ne bo opazoval le oddaljenih galaksij

Pomemben del njegovega dela bo namenjen tudi planetom zunaj našega Osončja. Pri njihovem iskanju bo med drugim uporabljal gravitacijsko mikrolečenje.

Do pojava pride, ko gravitacija objekta v ospredju ukrivi in za kratek čas okrepi svetlobo bolj oddaljene zvezde. Če okoli zvezde kroži planet, lahko v takšnem signalu pusti dodatno sled.

S to metodo je mogoče zaznati tudi svetove, ki jih je z nekaterimi drugimi načini iskanja eksoplanetov težje odkriti. Romanovi podatki naj bi zato astronomom pomagali bolje oceniti, kakšni planetarni sistemi obstajajo v različnih delih naše galaksije.

Njegova glavna naloga sicer ne bo iskanje življenja. NASA že razvija tudi prihodnji teleskop, s katerim želi iskati znake življenja na Zemlji podobnih svetovih, Roman pa bo z nekaterimi tehnologijami tlakoval pot tudi takšnim observatorijem.

Poseben instrument bo zakril bleščečo svetlobo zvezd

Na krovu bo tudi Coronagraph Instrument. Za razliko od glavnega instrumenta je namenjen predvsem preizkušanju tehnologije, ki bi jo lahko uporabljali prihodnji vesoljski observatoriji.

Naloga koronografa je zatreti bleščečo svetlobo zvezde, da lahko instrument zazna bistveno šibkejše objekte v njeni neposredni bližini. To je eden ključnih problemov pri neposrednem opazovanju eksoplanetov, saj je planet lahko neprimerno šibkejši od svoje zvezde.

Nedavna znanstvena dela o Romanovem koronografu, objavljena tudi na arXiv, ga povezujejo z razvojem tehnologij za prihodnji Habitable Worlds Observatory. Prav neposredno opazovanje planetov bo pri tem observatoriju ena ključnih nalog.

Po izstrelitvi ga čaka pot 1,5 milijona kilometrov od Zemlje

Po vzletu s Floride Roman ne bo ostal v nizki Zemljini orbiti. Odpravil se bo proti območju druge Lagrangeeve točke sistema Sonce–Zemlja, znane kot L2, približno 1,5 milijona kilometrov od našega planeta.

V bližini L2 deluje tudi vesoljski teleskop James Webb. Po prihodu bodo ekipe preverile Romanove sisteme in umerile instrumente, preden bo observatorij začel redna znanstvena opazovanja.

Za zdaj so oči uprte v Florido. Po uspešno opravljenem pregledu pripravljenosti sledijo še zadnji koraki pred poletom. Če se urnik ne bo spremenil, bo 30. avgusta Roman z raketo Falcon Heavy začel pot v vesolje.