Naslovnica Svet & EU Nov korak pri skupnem varovanju Sredozemlja

Nov korak pri skupnem varovanju Sredozemlja

Avtor: Spletno Uredništvo
V turški Antalyi se je pravkar zaključilo 22. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja. Na zasedanju so sprejeli vrsto okoljevarstvenih odločitev, med katerimi je najbrž najpomembnejša razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov.
Prizor z zasedanja COP22 v Antalyi (foto: Jasmina Spahlić/gov.si)

Na 22. zasedanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja (COP22) so prisotni sprejeli vrsto sklepov, ki se tičejo varovanja naravnega okolja Sredozemlja. Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) RS in na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju so kot najpomembnejši rezultat zasedanja navedli razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov.

Poleg tega je prav Slovenija v okviru EU Strategije za jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR) oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu. Sprejeta je bila še Srednjeročna strategija Okoljskega programa ZN, Akcijski načrt za Mediteran za obdobje 2022-2027 in Strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 – SAP BIO ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju.

Medtem ko je prejšnje, 21. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja potekalo decembra 2019 v italijanskem Neaplju in je pravkar končano 22. zasedanje gostila turška Antalya, pa je bila Slovenija potrjena kot naslednja gostiteljica (ki bo na vrsti šele leta 2023). Sicer točen kraj zasedanja še ni določen, bo pa zagotovo v eni od štirih slovenskih obmorskih občin.

»Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse s predstavitvijo rezultatov kot države s prvim prostorskim aktom – Pomorskim prostorskim planom Slovenije v EU (PPP Slovenija) in drugimi okoljskimi vsebinami kot so modri koridorji na morju, kar je slovenski doprinos k vsebini sklepa Sveta EU (Trajnostna modra ekonomija, maj 2021),« so med drugim še spomnili z MOP.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.