Medtem, ko se po vsej Evropi množijo hudi požari v naravi, je statistični organ EU Eurostat objavil podatke o emisijah toplogrednih plinov v gospodarstvu EU za prvo četrtletje leta 2026. Čas objave zagotovo ni bil najbolj posrečen, a so vsaj podatki za Slovenijo spodbudni.
Orjaški oblak dima pri enem od mnogih požarov v EU (foto: FB Ministrstva za podnebne krize in civilno zaščito Grčije )
Po Evropi zadnje dni gori na toliko različnih koncih, kot še najbrž ni nikoli gorelo. Zaradi toplotnih valov in dolgotrajne ekstremne suše se požari vrstijo od Škotske do Cipra. Po neuradnih informacijah v zadnjih 24 urah na vsem evropskem kontinentu v naravnem okolju ni zagorelo le na Malti in na Islandiji, požare pa so zabeležili v prav vseh preostalih evropskih državah.
Statistični organ EU Eurostat je zato najbrž izbral napačen trenutek, da je objavil podatke o emisijah toplogrednih plinov v gospodarstvu EU za prvo četrtletje letošnjega leta. Emisij dima od velikega števila požarov v naravi je namreč letos poleti toliko, da podatki o emisijah toplogrednih plinov v zadnji zimi trenutno zagotovo niso v ospredju zanimanja politike in javnosti.
Emisije toplogrednih plinov v gospodarstvu EU so se sicer v prvem četrtletju 2026 skupno povečale za 0,3 odstotka. Gospodarski sektor z največjim povečanjem emisij toplogrednih plinov je bila oskrba z električno energijo, plinom, paro in klimatizacijo (+4,8 %), medtem ko so gospodinjstva (-1,3 %), predelovalna industrija ter promet in skladiščenje (vse -0,6 %) zabeležili največje zmanjšanje.
Najbolj zanimiv podatek Eurostata je ta, da je bilo največje zmanjšanje toplogrednih plinov izmerjeno v Sloveniji – kar za 5 odstotkov, sledita Luksemburg (-3,8 %) in Romunija (-2,7 %). Največje povečanje emisij toplogrednih plinov pa so zaznali v Estoniji (+9,7 %), Finski (+6,4 %) in Bolgariji (+4,6 %). Vzroki za povečanje v teh državah so rast emisij gospodarskih proizvajalcev v gradbeništvu ter v oskrbi z električno energijo, plinom, paro in klimatizacijo.
Sandi Jerman