Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči se je odzval tudi na katastrofalen potres, ki je predvčerajšnjim prizadel osrednji in zahodni del Kolumbije. Evropska komisija je za takojšnje potrebe prebivalstva že zagotovila 2,1 milijona evrov humanitarne pomoči.
Reševalci iščejo preživele v ruševinah (foto: FB Cruz Roja Colombiana)
Komisija EU se je prek Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (ECHO) včeraj odzvala na nujne potrebe prebivalstva v Kolumbiji. Po nedavni katastrofi v Venezueli je tudi več provinc in mest v Kolumbiji v ponedeljek prizadel izjemno rušilen potres z magnitudo 7,4. Grozljivi posnetki razpadajočih stavb so takoj obkrožili svet, število žrtev pa je na srečo precej nižje kot v sosednji Venezueli.
Po neuradnih podatkih so v Kolumbiji doslej našteli preko 250 mrtvih, ranjenih naj bi bilo okrog 2600 ljudi, pogrešanih pa preko 3000. Za primerjavo, dvojni sunek jakosti 7,5 in 7,2 je konec junija v Venezueli povzročil preko 6300 mrtvih in več kot 73.000 ranjencev, še danes pa ni znano točno število pogrešanih, ki naj bi jih bilo preko 50.000. Komisija EU je junija takoj poslala pomoč v Venezuelo, sedaj pa je za Kolumbijo namenila 2,1 milijona evrov.
Podpora EU pa je v Kolumbiji tudi že na terenu. »Humanitarni partner EU, nemški Rdeči križ, je že prerazporedil 100.000 evrov iz projekta, ki ga financira EU, da bi zadostil takojšnjim potrebam 2500 družin, prizadetih v Chocu in Valle del Cauca. Potem ko je Kolumbija aktivirala mehanizem civilne zaščite EU, EU ostaja v tesnem stiku z nacionalnimi organi, da bi usklajevala pomoč glede na razvoj potreb na terenu,« so pojasnili z ECHO.
Velja dodati, da je nesrečno Kolumbijo v zadnjih 50 letih prizadela cela vrsta naravnih nesreč, kot so potresi, plazovi, poplave in izbruhi vulkanov. Poleg tega pa je prebivalstvo te države pretrpelo ogromno nasilja, saj je na primer doživelo krvave obračune med narko-karteli, neposreden napad na kolumbijske oblasti s strani mafijskega vodje Pabla Escobarja in s strani ZDA podprto ‘vojno proti drogi’.
Vzporedno s tem je še več žrtev zahtevala dolgoletna državljanska vojno med državnimi silami, paravojaškimi desničarskimi milicami in levičarskim gibanjem FARC, v zadnjih letih pa je sledil še val uličnega kriminala, ki so ga povzročile množice prebežnikov iz sosednje Venezuele.
SJ