NASA razvija vesoljski observatorij, s katerim želi iskati znake življenja na približno 25 potencialno naseljivih svetovih zunaj našega Osončja. Habitable Worlds Observatory bo skušal neposredno opazovati oddaljene planete in analizirati njihove atmosfere, novi znanstveni načrti pa razkrivajo kar 70 različnih raziskovalnih scenarijev za prihodnji teleskop.

Zemlji podoben svet, kakršne želi NASA raziskovati z observatorijem HWO. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Teleskop, zasnovan za iskanje znakov življenja

Astronomi danes poznajo že na tisoče planetov zunaj našega Osončja. Veliko težji korak je ugotoviti, ali se na katerem od njih dogaja nekaj, kar bi lahko povezali z življenjem.

Prav za takšno nalogo NASA razvija Habitable Worlds Observatory oziroma HWO, observatorij za raziskovanje potencialno naseljivih svetov. Prihodnji vesoljski teleskop naj bi neposredno opazoval potencialno naseljive eksoplanete – planete zunaj našega Osončja – in preučeval njihove atmosfere.

Po podatkih NASA je eden osrednjih ciljev observatorija identificirati in neposredno posneti približno 25 potencialno naseljivih svetov. Posebej zanimivi bodo kamniti planeti okoli bližnjih zvezd, kjer bi lahko obstajale razmere, primerne za tekočo vodo.

Toda številka 25 ne pomeni, da astronomi že poznajo 25 drugih Zemelj, na katerih bodo iskali življenje. Gre za načrtovani obseg raziskovanja, končni izbor pa bo odvisen tudi od tega, kaj bomo o bližnjih planetarnih sistemih izvedeli v prihodnjih letih.

Novi načrti razkrivajo 70 znanstvenih scenarijev

HWO je znova v ospredju zaradi novih znanstvenih načrtov. V dokumentu, objavljenem 11. avgusta 2026 na platformi arXiv, je skupina raziskovalcev predstavila 70 različnih scenarijev, ki kažejo, kaj vse bi lahko astronomi z observatorijem raziskovali.

Največ, 32 scenarijev, je povezanih s planetarnimi sistemi. Petnajst jih obravnava rast in razvoj galaksij, 13 nastanek in razvoj kemičnih elementov, deset pa svetove, na katerih bi lahko obstajalo življenje. Skupaj so raziskovalci opredelili približno 140 možnih opazovalnih programov.

HWO torej ne bo samo lovec na drugo Zemljo. Z njim želijo astronomi raziskovati tudi zvezde, galaksije in procese, ki so skozi milijarde let oblikovali vesolje.

Velika večina predlaganih raziskav bo zahtevala spektroskopijo, pri številnih bodo pomembna tudi opazovanja v ultravijoličnem delu spektra. Te zahteve niso zgolj seznam želja znanstvenikov – pomagale bodo določiti, kaj bo moral prihodnji observatorij dejansko zmogati.

Kako bodo na oddaljenem planetu iskali življenje?

HWO drugega planeta seveda ne bo obiskal. Odgovore bo iskal v svetlobi, ki bo do teleskopa pripotovala z razdalje več svetlobnih let.

Ta svetloba lahko razkrije presenetljivo veliko. S spektroskopijo jo lahko astronomi razstavijo in v njej iščejo značilne podpise plinov v atmosferi planeta.

Med zanimivejšimi sta kisik in metan, še pomembnejše pa bodo njune kombinacije in razmere, v katerih se pojavita. Podobni kemični podpisi lahko namreč nastanejo tudi brez življenja, zato zaznava posameznega plina še zdaleč ne bi pomenila, da je NASA odkrila nezemeljsko življenje.

Morebitno biosignaturo bodo morali astronomi primerjati z drugimi podatki o planetu, njegovi atmosferi in zvezdi, okoli katere kroži. Prepričljivejša bi postala šele kombinacija dokazov, ki bi jo bilo težko pojasniti zgolj z neživimi procesi.

Najprej bodo morali planet sploh videti

In že to bo velik izziv. Zemlji podoben planet je ob svoji zvezdi izjemno šibek vir svetlobe. Z velike razdalje ga lahko bleščanje zvezde povsem prekrije.

Ena ključnih nalog HWO bo zato dovolj učinkovito zatreti svetlobo zvezde, da bo mogoče ločiti šibko svetlobo majhnega planeta v njeni neposredni bližini.

Toda astronomom ne bo dovolj, da odkrijejo drobno svetlobno piko. Zbrati bodo morali dovolj svetlobe planeta, da jo bodo lahko analizirali in iz nje razbrali informacije o njegovi atmosferi.

Če jim bo to uspelo, bodo lahko iz svetlobe sveta, oddaljenega več svetlobnih let, sklepali o plinih v njegovi atmosferi. To bo ključno pri iskanju potencialno naseljivih eksoplanetov z nenavadnimi kemičnimi podpisi.

HWO še ni pripravljen na izstrelitev

Ob vseh ambicioznih načrtih je treba poudariti pomembno podrobnost: Habitable Worlds Observatory še ni zgrajen teleskop, ki bi čakal na raketo.

Projekt je v zgodnji fazi razvoja, njegova končna zasnova pa še ni določena. NASA skupaj z znanstveniki in industrijo razvija tehnologije ter določa znanstvene zahteve, na katerih bo temeljila morebitna prihodnja misija.

Kot pojasnjuje NASA Goddard Space Flight Center, razvoj HWO vključuje pripravo tehnologij, potrebnih za zahtevna prihodnja opazovanja. Velik del odločitev o tem, kako bo observatorij nekoč videti, se zato sprejema že dolgo pred začetkom njegove morebitne gradnje.

HWO izhaja iz priporočil ameriškega desetletnega pregleda astronomskih prioritet Astro2020, ki je razvoj velikega ultravijoličnega, optičnega in infrardečega vesoljskega observatorija uvrstil med najpomembnejše projekte prihodnje astronomije.

Priprave so se nadaljevale tudi letos. NASA je izbrala tehnološke predloge, povezane z razvojem prihodnje misije, znanstvena skupnost pa medtem določa, katere meritve bi moral observatorij omogočati.

Do njegovega morebitnega začetka delovanja je torej še daleč. Prav današnje odločitve pa bodo določile, kakšen teleskop bo treba zgraditi za tako zahtevno nalogo.

Biosignatura še ne pomeni odkritja življenja

Če bi HWO v atmosferi oddaljenega planeta zaznal nenavadno kombinacijo plinov, bi bila to potencialna biosignatura oziroma možna kemična sled življenja. In takšno odkritje bi bilo šele začetek.

Raziskovalci bi morali preveriti, ali bi enak kemični podpis lahko povzročili vulkanizem, fotokemične reakcije ali drugi procesi, ki nimajo ničesar skupnega z življenjem. Pomembna bo celotna slika: atmosfera planeta, temperatura, orbita, lastnosti njegove zvezde in drugi pogoji v okolju.

Šele če bi različna opazovanja pokazala značilnosti, ki bi jih bilo zelo težko prepričljivo pojasniti brez bioloških procesov, bi se lahko začela resnejša razprava o morebitnem življenju.

Pogled proti drugim svetovom, raziskovanje tudi bližje domu

Habitable Worlds Observatory je del precej širših prizadevanj za raziskovanje vesolja. Medtem ko bo HWO usmerjen proti planetom okoli drugih zvezd, NASA razvija tudi tehnologije za raziskovanje svetov v našem Osončju.

Na Dnevnih Novicah smo že pisali o novih helikopterjih Skyfall za raziskovanje Marsa, s katerimi želi NASA odpreti nove možnosti za raziskovanje območij Rdečega planeta, do katerih je s klasičnimi roverji težko priti.

Pri HWO bo izziv povsem drugačen. Iz izjemno majhne količine svetlobe bo moral razbrati, kakšne razmere vladajo na planetu, ki ga od nas ločujejo svetlobna leta.

Pred Habitable Worlds Observatory je še dolga razvojna pot. Njegov osrednji cilj pa je že zdaj jasen: podrobneje raziskati približno 25 potencialno naseljivih svetov in v njihovih atmosferah iskati sledi, ki bi lahko bile povezane z življenjem.

Za zdaj zanesljivo poznamo samo en naseljen planet – Zemljo. HWO naj bi pomagal preveriti, ali je naš svet redka izjema ali pa se med bližnjimi zvezdami skrivajo še drugi svetovi, na katerih so nastale razmere za življenje.