Evropa se segreva hitreje kot katera koli druga celina. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem je že približno 2,5 stopinje Celzija toplejša, medtem ko je svetovno povprečje višje za okoli 1,4 stopinje. Zakaj je razlika tako velika? Znanstveniki izpostavljajo štiri med seboj povezane dejavnike – eden od njih pa je na prvi pogled precej presenetljiv.

Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Evropa se segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja

Podnebne spremembe ne segrevajo vseh delov planeta enako hitro. Kopno se praviloma segreva hitreje od oceanov, toda Evropa izstopa celo med celinami.

Kot danes poroča The Guardian, so se temperature v Evropi od sredine devetdesetih let zviševale za približno 0,56 stopinje Celzija na desetletje. V Severni Ameriki je bila rast v istem obdobju okoli 0,42 stopinje, v Afriki 0,36, v Južni Ameriki pa približno 0,27 stopinje na desetletje.

Podobno kažejo podatki Copernicus Climate Change Service. Evropa je najhitreje segrevajoča se celina, njene temperature pa so v zadnjih treh desetletjih naraščale več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Še posebej hitro se segrevajo evropski del Arktike ter deli srednje in vzhodne Evrope.

Znanstveniki hitrejše segrevanje Evrope povezujejo predvsem s štirimi dejavniki: spremembami atmosferske cirkulacije, bližino hitro segrevajoče se Arktike, zmanjševanjem snežne in ledene odeje ter upadom aerosolnega onesnaženja.

Prvi razlog: spreminjajo se vremenski vzorci nad Evropo

Evropsko vreme močno določajo zračne mase, ki se premikajo čez Atlantik in celino. Ko se njihovo običajno gibanje spremeni, lahko določeno območje dlje časa ostane pod vplivom istega vremenskega vzorca.

Poleti lahko takšne razmere pripomorejo k pogostejšim in intenzivnejšim vročinskim valovom. Copernicus spremembe atmosferske cirkulacije uvršča med dejavnike, ki pomagajo pojasniti hitrejše segrevanje Evrope.

V tej zgodbi se pogosto omenja tudi jet stream – pas močnih vetrov visoko v ozračju, ki pomaga usmerjati vremenske sisteme nad Evropo. Kako natančno podnebne spremembe vplivajo na njegovo obnašanje in širše spremembe atmosferske cirkulacije, znanstveniki še raziskujejo.

Tu zato ni enega preprostega mehanizma, ki bi pojasnil vse. Je pa v več desetletjih meritev vse več znakov, da se vzorci nad Evropo spreminjajo.

Drugi razlog prihaja s severa

Za naslednji del odgovora moramo pogledati proti Arktiki, ki se segreva še bistveno hitreje od svetovnega povprečja.

Ko se morski led tali, se zgodi nekaj pomembnega. Bela ledena površina velik del sončnega sevanja odbija, temnejši ocean pod njo pa ga absorbira precej več.

Več absorbirane energije pomeni dodatno segrevanje, zaradi katerega se lahko stali še več ledu. Nastane povratna zanka, ki je eden ključnih razlogov za tako imenovano arktično ojačanje segrevanja.

Evropa leži razmeroma blizu najhitreje segrevajočega se območja planeta, njen severni del pa sega neposredno v Arktiko. Prav geografija je zato eden od dejavnikov, zaradi katerih je evropska slika drugačna od tiste na številnih drugih celinah.

Tretji razlog pozimi vidimo z lastnimi očmi

Snega je vse manj, to pa ni pomembno samo za smučišča ali zaloge vode.

Snežna odeja deluje kot velika svetla površina, ki del sončnega sevanja odbije nazaj. Ko sneg izgine prej ali ga je manj, se pokaže temnejša zemlja, ki absorbira več energije in se močneje segreva.

S tem nastane podoben učinek kot pri izgubi morskega ledu na Arktiki. Segrevanje zmanjšuje snežno odejo, manj snega pa pomeni manj odbite sončne energije.

Kako velika je lahko sprememba, kaže marec 2025, ko je bilo s snegom prekritega približno 1,3 milijona kvadratnih kilometrov manj evropskega ozemlja od povprečja obdobja 1991–2020. To je pomenilo približno 31-odstotni primanjkljaj.

Manj snega je torej posledica segrevanja, hkrati pa lahko postane del procesa, ki ga še dodatno okrepi.

Četrti razlog je najbolj presenetljiv: zrak je čistejši

Evropa je v zadnjih desetletjih zmanjšala izpuste številnih onesnaževal zraka. Za zdravje ljudi je to nedvomno velik napredek, toda v podnebnem sistemu ima zmanjšanje nekaterih delcev še en učinek.

Aerosoli v ozračju lahko del sončnega sevanja odbijajo neposredno ali vplivajo na oblake. Desetletja so tako prikrivali del segrevanja zaradi toplogrednih plinov.

Ko je zaradi čistejšega zraka aerosolov manj, je ta hladilni učinek šibkejši in do površja lahko pride več sončnega sevanja.

To nikakor ne pomeni, da bi bil bolj onesnažen zrak rešitev za podnebne spremembe. Onesnaženost ima resne posledice za zdravje, aerosoli pa vzroka globalnega segrevanja niso odpravili. Del njegovega učinka so zgolj začasno prikrivali.

Prav ta navidezni paradoks lepo pokaže, zakaj odgovora na hitro segrevanje Evrope ni mogoče skrčiti na en sam dejavnik.

Kateri od štirih razlogov ima največji vpliv?

Tega znanstveniki še ne morejo natančno določiti.

Vpliv posameznih dejavnikov se spreminja glede na letni čas in območje. Bližina Arktike ima denimo večji pomen v hladnejšem delu leta, medtem ko so spremembe atmosferske cirkulacije pomembne predvsem pri razumevanju poletnega segrevanja.

Tudi zmanjševanje snežne odeje je izrazito sezonski proces. Dejavniki zato niso štirje enako veliki deli iste sestavljanke, ampak se njihovi učinki med seboj prepletajo.

Pomembna pa je ena razlika: ti procesi pomagajo pojasniti, zakaj se Evropa segreva hitreje od svetovnega povprečja. Osnovni motor dolgoročnega globalnega segrevanja ostaja povečevanje koncentracije toplogrednih plinov zaradi človekovih dejavnosti, predvsem uporabe fosilnih goriv.

Posledice hitrejšega segrevanja so že vidne

To, da se Evropa segreva hitreje, ni pomembno samo za podnebne grafe. Višje temperature vplivajo na ljudi, vodne vire, kmetijstvo, ekosisteme in infrastrukturo.

Podatki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in Copernicusa za leto 2025 kažejo, da je najmanj 95 odstotkov Evrope zabeležilo nadpovprečne letne temperature. V vseh evropskih ledeniških regijah je bila zabeležena neto izguba mase, velik del Evrope pa se je spopadal tudi s pomanjkanjem vode.

Tudi leto 2026 je prineslo izrazite temperaturne ekstreme. Vendar posamezen vročinski val, požar ali suša niso razlog, da se Evropa dolgoročno segreva hitreje. So del posledic spreminjajočega se podnebja, pri katerih lahko segrevanje vpliva na verjetnost ali intenzivnost posameznih ekstremov.

Kako izrazite so lahko razmere ob pomanjkanju padavin, smo na Dnevnih Novicah letos že podrobneje opisali v članku o tem, kako hitro se lahko Evropa znajde v primežu suše.

Zakaj prav Evropa? Odgovor ni samo eden

Evropa nima enega samega razloga, zaradi katerega se segreva hitreje. Njena lega, spremembe atmosferske cirkulacije, izguba snega in ledu ter zmanjšanje aerosolov skupaj vplivajo na hitrost sprememb.

Osnovni motor pa ostaja isti: kopičenje toplogrednih plinov v ozračju in dodatna toplota, ki jo zaradi tega zadržuje podnebni sistem.

Štiri razlage zato niso štirje ločeni problemi, ki bi jih bilo mogoče preprosto odpraviti enega za drugim. Pomagajo predvsem razumeti, zakaj se globalno segrevanje prav v Evropi kaže tako hitro.