Evropa krepi načrte za raziskovanje Lune. Evropska vesoljska agencija pripravlja svoj prvi lunarni rover MAGPIE, ki bo na južnem polu iskal vodo in druge hlapne snovi ter raziskoval tla pod površjem. Projekt je zdaj naredil nov korak, polet proti Luni pa je načrtovan za leto 2029.
Rover MAGPIE bo na južnem polu Lune iskal vodo in raziskoval podpovršje. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Prvi ESA-jev rover dobiva konkretnejšo podobo
Evropska vesoljska agencija in ispace-Europe sta 2. septembra v Københavnu ob dogodku Space for Inspiration zaznamovala uradni podpis druge faze projekta MAGPIE. Pogodbo, vredno 65 milijonov evrov, je ESA podjetju podelila že julija, zajema pa preostali razvoj, izdelavo in testiranje roverja, njegov prevoz do Luninega površja, izvedbo misije ter posredovanje znanstvenih podatkov.
MAGPIE je kratica za Mission for Advanced Geophysics and Polar Ice Exploration. ESA ga predstavlja kot svoj prvi lunarni rover, namenjen raziskovanju južnega pola Lune. Če bo razvoj potekal po načrtih, bo proti našemu naravnemu satelitu poletel leta 2029, na površju pa naj bi deloval približno deset zemeljskih dni.
V tem času ga čaka precej zgoščen program. Premikal se bo med različnimi lokacijami, iskal vodo in druge hlapne snovi, analiziral lunarni regolit ter z radarjem raziskoval tudi območje pod površjem. Primerjava meritev z različnih delov terena bi lahko pokazala, kako se sestava tal spreminja že na razmeroma majhnem območju.
Zakaj je južni pol Lune tako zanimiv?
Južni pol je v zadnjih letih postal eno ključnih območij lunarnega raziskovanja. V nekaterih kraterjih in drugih trajno zasenčenih predelih sončna svetloba ne doseže površja, zato se lahko tam vodni led ohranja izjemno dolgo. Raziskovalce ne zanima več samo, ali je voda na Luni prisotna, temveč predvsem koliko je je, kje se skriva in v kakšni obliki jo je mogoče najti.
Na Dnevnih Novicah smo že pisali o vodnem ledu na južnem polu Lune in posebnih razmerah, zaradi katerih to območje privlači vedno več lunarnih misij. Prednost MAGPIE bo njegova mobilnost. Namesto meritev na eni sami lokaciji bo lahko primerjal več območij in tako ustvaril natančnejšo sliko razporeditve vode ter drugih hlapnih snovi.
Takšni podatki niso pomembni le za razumevanje zgodovine Lune. Če bi se nekoč izkazalo, da je mogoče tamkajšnjo vodo pridobivati v uporabnih količinah, bi postala dragocen lokalni vir za prihodnje odprave. Uporabiti bi jo bilo mogoče za potrebe posadk, iz vode pa je mogoče pridobiti tudi vodik in kisik.
Z vrtalnikom in radarjem bo pogledal pod površje
MAGPIE bo majhen rover, vendar bo nosil več različnih znanstvenih instrumentov. Med njimi bodo vrtalnik, analizator hlapnih snovi, radar za raziskovanje podpovršja in detektor nevtronov. Njihove meritve bodo raziskovalcem pomagale povezati podatke o materialu na površju s tistim, kar se skriva nekoliko globlje.
Po navedbah ispace-Europe bo prav premikanje med različnimi lokacijami pomemben del misije. Rover bo lahko instrumente pripeljal do različnih geoloških značilnosti in nato primerjal rezultate, namesto da bi bili znanstveniki odvisni od vzorca z ene same točke.
Luksemburški ispace-Europe je glavni izvajalec projekta in vodi mednarodni konzorcij znanstvenih ter inženirskih partnerjev iz petih evropskih držav. Njegova naloga se ne konča pri izdelavi roverja: pogodba vključuje tudi integracijo instrumentov, pripravo na polet, operacije na Luni in predajo pridobljenih podatkov Evropski vesoljski agenciji.
Na Luno naj bi prispel leta 2029
MAGPIE naj bi proti Luni odpotoval na pristajalniku Mission 4 podjetja ispace. Prevoz roverja je del sodelovanja med ESA in japonsko vesoljsko agencijo JAXA, cilj pa je zahtevno območje Luninega južnega pola.
Misija je pomembna tudi za širše evropske načrte. MAGPIE je prva misija v pobudi Moon Explore, s katero želi ESA razvijati manjše lunarne odprave hitreje in z nižjimi stroški ter pri tem pridobivati izkušnje, ki bodo uporabne pri naslednjih projektih na Luninem površju.
Do izstrelitve je sicer še približno tri leta in rover mora pred tem prestati več razvojnih mejnikov. Ekipa se pripravlja na preverjanje strukturnega in termičnega modela, sledili pa bodo tudi preizkusi njegovega premikanja. Na Luni namreč ne bo dovolj, da instrumenti delujejo brezhibno – rover jih bo moral varno prevažati čez neraven teren.
Deset dni za meritve, pomembne za prihodnje odprave
Če bo MAGPIE leta 2029 uspešno pristal, bo imel za raziskovanje predvidoma približno deset zemeljskih dni. V tem kratkem obdobju bo skušal zbrati podatke o vodi, drugih hlapnih snoveh, regolitu in geološki zgradbi območja, ki postaja vse pomembnejše za prihodnje robotske in človeške odprave.
Predvsem meritve vode bodo pozorno spremljane. Njena prisotnost na Luni je znana, precej bolj odprto pa ostaja vprašanje, kako dostopne in uporabne so zaloge na južnem polu. Prvi ESA-jev lunarni rover bo skušal del tega odgovora poiskati neposredno na terenu.