Požarne nevarnosti po Evropi še zdaleč ni konec, zato je predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen obiskala prostore evropskega Centra za koordinacijo odzivanja v izrednih razmerah.

Zadnja karta požarne ogroženosti po Evropi (foto: joint-research-centre.ec.europa.eu)

Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarne operacije (ECHO) je objavil uradno izjavo predsednice Komisije EU Ursule von der Leyen, ki je v Bruslju osebno obiskala prostore skupnega Centra za koordinacijo odzivanja v izrednih razmerah. Ta organ je en od redkih v EU, ki deluje vseh 365 dni v letu in sicer neprekinjeno – 24 ur na dan. Do obiska je prišlo, kjer požarne nevarnosti po Evropi še zdaleč ni konec.

Največja verjetnost za nastanek požarov je trenutno v Španiji, v državah osrednje Evrope, na Balkanu in tudi na severu Finske. Skupne gasilske sile EU so bile v zadnjih dneh precej aktivne v Srbiji, kjer so po več tednih nemoči gasilci in ostali vpleteni šele danes uspeli omejiti širjenje požara po Deliblatskem naravnem rezervatu. Predsednica Komisije EU se je vsem, ki se v Evropi borijo proti požarom, večkrat zahvalila.

»To poletje je znova pokazalo, kako zelo se Evropa zanaša na vas. Od aprila je bil mehanizem civilne zaščite EU aktiviran 10-krat za požare v naravi v 8 različnih državah, včasih pa se je zgodilo več požarov hkrati. Gasilska letala, helikopterji, zemeljske ekipe z vsem svojim strokovnim znanjem, vozila, sateliti, vse to je potrebno in vse to je mobilizirano po vsej celini,« je dajala Ursula von der Leyen.

Dodala je, kako je pomembna hitra reakcija v začetni fazi požara, zato je bilo letos skoraj 800 gasilcev že vnaprej nameščenih na območja z visokim tveganjem, tako da so lahko začeli ukrepati že od prvih kritičnih ur. Poleti so bile na požariščih ekipe iz 25 držav članic EU in partnerskih držav, prvič pa so prišli pomagat tudi ukrajinski gasilci. Tudi letos so nekateri med gašenjem tragično izgubili življenje – npr. v trku gasilskih helikopterjev pri Atenah.

Vendar pa so uslužbenci evropskega ‘Centra za koordinacijo odzivanja v izrednih razmerah’ letos ukrepali tudi ob izbruhu hantavirusa na potniški križarki Hondius (repatriacije), ob potresu v Venezueli (koordinirali so potovanje 750 reševalcev in strokovnjakov iz 18 držav), po potresu v Kolumbiji (pošiljka šotorov, filtrov za vodo in osnovnih potrebščin) ter tudi po uničujočih poplavah v Nepalu prejšnji teden (prek satelita oz. programa Copernicus).