Države EU so Evropski komisiji pravkar predložile osnutke svojih načrtov za obnovo narave do leta 2030. Dokumenti vsebujejo informacije o tem, kako namerava posamezna država doseči vsakega od svojih ciljev obnove okolja do leta 2030, pa tudi strateške napovedi glede ciljev in ukrepov, ki so načrtovani do leta 2040 in do leta 2050.

Akumulacijsko jezero na Primorskem (foto: SJ)

Generalni direktorat za okolje pri Komisiji EU je potrdil, da so države članice EU Evropski komisiji kot predvideno poslale osnutke svojih najnovejših nacionalnih načrtov za obnovo narave. Ti načrti so temelj za delovanje vseh državnih organov in drugih organizacij, katerih skupni cilji so varovanje zdravih ekosistemov za krepitev odpornost na suše, vročinske valove, požare v naravi in poplave.

»Načrti vsebujejo informacije o tem, kako namerava država doseči vsak od ciljev obnove do leta 2030, in bi morali zagotoviti strateški pregled ciljev in ukrepov, načrtovanih do leta 2040 in 2050. Drug ključni element je opredelitev potencialnih sinergij z drugimi ustreznimi politikami in zakonodajo EU, kot sta vodna politika in politika podnebnih sprememb, pa tudi v okviru kmetijske, gozdarske, morske in ribiške politike.

To bo pomagalo zagotoviti, da so ukrepi obnove dobro usklajeni in da prinašajo znatne koristi ne le za biotsko raznovrstnost, temveč tudi za druga pomembna področja politik EU,« so pojasnili z Generalnega direktorata za okolje. Ker gre v tej fazi šele za osnutke načrtov, bo v naslednjih mesecih Komisija EU ob sodelovanju Evropske agencije za okolje ocenila osnutke in državam članicam posredovala pripombe.

Končne verzije načrtov obnove bi morale biti nato pripravljene v roku enega leta, a tudi te verzije morda ne bodo zadnje, saj je predvidena možnost za kasnejše dodatne analize in posodobitve, če se to izkaže za potrebno. Sicer Komisija EU trenutno aktivno podpira varovanje in obnovo narave z več obstoječimi instrumenti financiranja, ki izvirajo iz ‘Večletnega finančnega okvira’ (VFO).

»Komisija je v naslednjem VFO (2028–2034) predlagala, da se nacionalni načrti za obnovo izrecno vključijo v merilo porabe 35 % za podnebje in okolje – za nacionalne in regionalne partnerske načrte ter v celoten proračun. Ne glede na razpoložljiva sredstva EU bi morale države članice še naprej delati na mobilizaciji medsektorskih proračunov na nacionalni ravni in na privabljanju zasebnega financiranja,« so zaključili z Generalnega direktorata za okolje.