Nad odročnim delom južnega Tihega oceana se pripravlja nenavaden dvojni vesoljski dogodek. Evropska satelita Samba in Tango bosta 31. avgusta in 1. septembra vstopila v Zemljino atmosfero in med padanjem razpadla. Njune zadnje minute bodo znanstveniki spremljali iz posebej opremljenega letala – z okoli 30 instrumenti želijo izvedeti, kaj se s satelitom dejansko dogaja, ko ga začne atmosfera uničevati.
Ilustrativni prikaz satelita med ognjenim ponovnim vstopom v Zemljino atmosfero. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Samba bo prva, Tango ji bo sledil dan pozneje
Samba in Tango sta zadnja dva satelita nekdanje četverice evropske misije Cluster. Več kot dve desetletji so štiri skoraj enaka vesoljska plovila raziskovala Zemljino magnetno okolje, zdaj pa se končuje še zgodba zadnjih dveh.
Po trenutnih izračunih, objavljenih na ESA Rocket Science, naj bi Samba v atmosfero vstopila 31. avgusta okoli 23.41 po srednjeevropskem poletnem času. Tango naj bi ji sledil 1. septembra okoli 23.33.
Napovedani uri se lahko še spremenita. Že manjše razlike v gostoti zgornjih plasti atmosfere lahko vplivajo na natančen trenutek, ko se začne zadnji del poti.
Oba ponovna vstopa sta usmerjena nad odročen del južnega Tihega oceana, severno od Nove Zelandije. Kot pojasnjuje ESA, so operaterji januarja nekoliko prilagodili tirnici Sambe in Tanga, da bi njuna ponovna vstopa potekala na območju, ki je primerno tudi za opazovanje iz letala.
Ekipa bo poletela iz Tonge in več ur potovala proti predvidenemu območju razpada Sambe. Po vrnitvi jo čaka le kratek premor – približno dan pozneje bo skoraj enak polet ponovila za Tango.
Na letalu bo okoli 30 instrumentov
Ko satelit z veliko hitrostjo doseže gostejše plasti atmosfere, se razmere hitro spremenijo. Konstrukcija se močno segreva, posamezni materiali se talijo in izparevajo, plovilo pa začne razpadati.
Računalniški modeli lahko takšen proces napovedujejo, precej težje pa je dobiti kakovostne meritve resničnega razpada.
Zato bodo proti Sambi in Tangu usmerjeni spektrometri ter kamere za vidno in infrardečo svetlobo. Skupaj bo na letalu okoli 30 instrumentov. Znanstveniki bodo med drugim iskali spektralne sledi posameznih materialov in spremljali, v katerem delu ponovnega vstopa se začnejo spreminjati oziroma izparevati.
Za napake bo malo prostora. Letalo mora pravočasno prispeti do roba varnostnega območja, pravilno usmeriti opremo in ujeti dogodek, ki lahko traja le kratek čas.
Drugega poskusa ne bo.
Salsa je znanstvenike že presenetila
Ekipa ima za seboj podobno odpravo. Septembra 2024 je iz letala spremljala ponovni vstop Salse, prvega od satelitov Cluster, ki je končal v atmosferi.
Rezultati niso povsem ustrezali napovedim.
Po podatkih ESA so meritve pokazale do približno 20-odstotno odstopanje od pričakovane gostote zgornjih plasti atmosfere. Tudi razpad Salse se je po prvih analizah začel nekoliko prej, kot so predvidevali modeli.
Samba in Tango zato ponujata redko priložnost za primerjavo. Ker so bili sateliti Cluster skoraj enaki, lahko raziskovalci precej natančneje ugotavljajo, kaj je posledica spreminjajočih se razmer v atmosferi in kaj lastnosti samega vesoljskega plovila.
Pri treh povsem različnih satelitih bi bilo takšno primerjavo veliko težje narediti.
Pred koncem sta se spustila na samo 110 kilometrov
Samba in Tango sta nekaj dragocenih podatkov prispevala že pred svojim zadnjim vstopom.
Med prehodom skozi najnižji del orbite sta se spustila na približno 110 kilometrov nad Zemljo in potovala z več kot 10 kilometri na sekundo. Kljub izjemno nizki višini sta ostala cela in delujoča.
Razmere niso bile nedolžne. Sončne celice so se močno segrele, pojavile so se tudi resne težave z električnim napajanjem, vendar je bilo mogoče oba satelita ponovno spraviti v normalno delovanje.
Ob naslednjem spustu bo drugače.
Podatki o njunem razpadanju imajo precej praktičen namen. V Zemljino atmosfero se vrača vse več satelitov in raketnih delov, neposrednih meritev njihovega obnašanja med ponovnim vstopom pa je še vedno razmeroma malo.
Raziskovalci želijo bolje napovedati, kateri deli vesoljskih plovil zgorijo in kateri lahko preživijo dovolj dolgo, da dosežejo nižje plasti atmosfere. Takšno znanje pomaga pri razvoju prihodnjih satelitov, zasnovanih tako, da bi ob koncu življenjske dobe čim bolj popolno razpadli.
Pomembno je tudi drugo vprašanje: kaj se zgodi z materiali, ki med ponovnim vstopom izparevajo, in kakšen vpliv imajo lahko na atmosfero.
Samba in Tango sta za takšno primerjavo skoraj idealna – enaka zasnova, podobna pot in le približno 24 ur razlike med njunima zadnjima spustoma.
Njuni meritvi bosta prispevali tudi k širšim prizadevanjem ESA za zmanjševanje vesoljskih odpadkov in varnejše končevanje prihodnjih vesoljskih misij.
Istega dne se bo Zemlji približal tudi asteroid 2026 QQ1
31.avgust bo zanimiv še zaradi povsem drugega dogajanja v okolici našega planeta.
Na Dnevnih Novicah smo že poročali o asteroidu 2026 QQ1, ki se približuje Zemlji in bo našemu planetu najbližje prav 31. avgusta.
Dogodka nista povezana. Asteroid bo Zemljo obšel na varni razdalji, Samba pa bo medtem zaključevala več kot dve desetletji dolgo vesoljsko pot.
Približno 24 ur pozneje bo sledil še Tango. Če bodo izračuni dovolj natančni in bo vreme sodelovalo, bodo znanstveniki njun razpad spremljali iz prve vrste – nad Tihim oceanom.
Samba in Tango sta dolga leta zbirala podatke o prostoru okoli Zemlje. Zdaj bosta raziskovalcem nekaj novega povedala še s svojim koncem.