Septembra je v dolini pod avstrijskimi gorami lahko še prijetno toplo, visoko nad Werfnom pa se za velikanskim skalnim vhodom začne povsem drugačna zgodba. Eisriesenwelt vodi med zamrznjene slapove, ledene stebre in skozi temne dvorane v notranjosti gore – v podzemlje, katerega razsežnosti presenetijo že ob prvih številkah.

Simbolična slika ledene tvorbe v osrčju Eisriesenwelta. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Pod goro se skriva več kot 42 kilometrov rovov

Približno 40 kilometrov južno od Salzburga, v pogorju Tennengebirge, leži Eisriesenwelt. Njeno ime pomeni »svet ledenih velikanov«, jama pa velja za največjo ledeno jamo na svetu. Celoten sistem obsega več kot 42 kilometrov rovov in podzemnih prostorov, toda led, po katerem je zaslovela, prekriva predvsem začetni del sistema.

Razsežnosti postanejo oprijemljive že pred vstopom. Jamski portal meri približno 20 metrov v širino in 18 metrov v višino. Za njim dnevna svetloba hitro oslabi, skalo pa začnejo prekrivati velike ledene gmote. Ponekod se dvigajo kot stebri in stene, drugje spominjajo na slap, ki bi ga nekdo ustavil sredi padca.

Toda prav toliko kot videz jame je zanimivo vprašanje, zakaj je led sploh še tam. Zunaj namreč ni več zima, pod goro pa se ohranjajo razmere, ki omogočajo njegovo preživetje.

Naravni mehanizem, ki jamo vsako leto znova hladi

Znanstveno gradivo Eisriesenwelta pojasnjuje, da gre za dinamično ledeno jamo, pri kateri je odločilno kroženje zraka skozi razvejan sistem odprtin in rovov.

Pozimi hladen, gostejši zunanji zrak prodira v spodnje dele in postopoma ohladi kamnino. Spomladi začne skozi razpoke v apnencu pronicati voda iz talečega se snega. Ko doseže dovolj hladno notranjost, zamrzne in prispeva k nastajanju novih plasti ter oblik.

S prihodom toplejših mesecev se gibanje zraka spremeni, toda ogromna masa hladne kamnine preprečuje hitro segrevanje. Zato poletje ledenih tvorb ne izbriše. Jama pri tem ni nespremenjen zamrzovalnik: del ledu se tali, voda ponovno zamrzne, formacije pa iz leta v leto spreminjajo obliko.

Svetilke iz teme izvabljajo ledene velikane

Eisriesenwelt nima klasične električne osvetlitve, kakršno poznamo iz številnih turističnih jam. Ogled poteka z vodnikom, udeleženci dobijo svetilke, posamezne točke pa se osvetlijo sproti. Namesto ves čas razsvetljene dvorane se podrobnosti prikazujejo postopoma – najprej obris, nato stena ali steber, za njim pa znova tema.

Salzburg.info med značilnostmi jame izpostavlja kristalne ledene palače in velike ledene formacije. Fotografije težko pokažejo njihovo pravo merilo; šele človek ob njih razkrije, kako mogočne so.

Voda in apnenec sta po Evropi ustvarila še številne druge kraške posebnosti. Nekaj najzanimivejših smo predstavili med najlepšimi izviri v Evropi, med katerimi je tudi slovenski naravni biser.

September je še vedno pravi čas za obisk

Čeprav ime in fotografije spominjajo na zimo, Eisriesenwelt ni zimska atrakcija. V sezoni 2026 je odprt vsak dan od 1. maja do 1. novembra, zato je september povsem običajen čas za ogled.

Na oblačila pa letni čas zunaj ne sme preveč vplivati. V jami so potrebni toplejši kosi in dobra obutev, kar Eisriesenwelt priporoča ne glede na vreme v dolini. Že pot do vhoda pokaže drugo plat izleta: z višine se odpirajo pogledi na dolino Salzach in okoliške vrhove, preden gorsko pokrajino zamenja podzemlje.

Prav septembra je lahko prehod še posebej izrazit. Iz zgodnjejesenskega dne človek v kratkem času pride do kraja, kjer glavno kuliso še vedno ustvarja led.

Sedemsto stopnic navzgor – in nato nazaj

Na ogled se je dobro pripraviti tudi fizično. Vodeni del traja približno 70 minut, v notranjosti pa je treba premagati okoli 700 stopnic navzgor in nato še približno 700 navzdol. Upravljavec zato jasno opozarja, da je potrebna primerna telesna pripravljenost.

Fotografiranje in snemanje med ogledom nista dovoljena. Telefon tako ostane pospravljen ravno tam, kjer bi ga večina najraje vzela v roke. Za marsikoga bo to nenavadno, vendar ima tudi drugo plat: ledenih dvoran ne spremljamo skozi zaslon, ampak jih dejansko gledamo.

Eisriesenwelt je za slovenske izletnike zanimiv tudi zato, ker za takšno doživetje ni treba na skrajni sever Evrope. Največja ledena jama na svetu leži v sosednji Avstriji, nad Werfnom in južno od Salzburga – dovolj blizu, da lahko postane cilj izleta, hkrati pa dovolj drugačna, da prihod pred njen velikanski vhod ne deluje kot običajen dan v Alpah.

Le nekaj korakov za skalnim vhodom ostane prijetna zgodnja jesen zunaj. Naprej vodijo stopnice, svetilke in led, ki je tej gori dal ime sveta ledenih velikanov.