El Niño se hitro krepi in naj bi proti koncu leta dosegel zelo veliko intenzivnost. Najnovejše napovedi kažejo, da bo pojav vztrajal tudi skozi zimo 2026/27, zato postaja vse pomembnejše vprašanje, kaj lahko njegov razvoj pomeni za Evropo v prihodnjih mesecih.
Simbolična slika prikazuje močan El Niño, Evropa pa spremlja njegov vpliv. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
El Niño je trdno vzpostavljen in se še krepi
El Niño ni več pojav, o katerem meteorologi govorijo zgolj kot o možnosti za prihodnje mesece. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je 3. septembra sporočila, da je El Niño trdno vzpostavljen in da se bo v prihodnjih mesecih predvidoma še okrepil. Po napovedih centrov WMO obstaja skoraj 100-odstotna verjetnost, da bo vztrajal do februarja 2027.
Organizacija pričakuje, da bo dosegel zelo močno intenzivnost, njegov vrhunec pa naj bi nastopil proti koncu letošnjega leta. Večmodelska napoved WMO za obdobje od septembra do novembra kaže, da bi lahko povprečna anomalija temperature površja morja v območju Niño 3.4 dosegla približno 3,6 stopinje Celzija. Napovedi kažejo nadaljnjo krepitev proti novembru in decembru, razmeroma majhne razlike med posameznimi napovednimi sistemi pa kažejo na visoko stopnjo zaupanja v takšen razvoj.
Dogajanje v tropskem Tihem oceanu je že zdaj izrazito. Temperature površja morja v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Pacifika so precej nad povprečjem in še naraščajo. Še večja odstopanja so meteorologi zaznali pod morsko gladino, kjer so bile temperature na nekaterih območjih julija in v začetku avgusta več kot osem stopinj Celzija nad povprečjem.
NOAA: več kot 90 odstotkov možnosti za zelo močan El Niño
Na izjemnost letošnjega razvoja opozarja tudi ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Njen Climate Prediction Center ocenjuje, da obstaja več kot 90-odstotna verjetnost zelo močnega El Niña v času jeseni in zime 2026/27.
Še bolj izstopa napoved za obdobje od oktobra do decembra. NOAA ocenjuje 69-odstotno možnost, da bi letošnji dogodek po relativnem oceanskem indeksu Niño oziroma RONI dosegel najmanj 2,5 stopinje Celzija. Če bi se to zgodilo, bi po tej metriki presegel moč prejšnjih El Niñev v podatkovnem nizu NOAA, ki sega do leta 1950.
Toda to še ne pomeni, da lahko letošnji El Niño že razglasimo za najmočnejšega v zgodovini. Prav tako iz njegove morebitne izjemne intenzivnosti ni mogoče neposredno sklepati, kako izrazite bodo posledice v posameznih delih sveta. NOAA opozarja, da močnejši dogodek sicer povečuje verjetnost značilnih vplivov El Niña, vendar jih ne zagotavlja.
Kaj lahko takšen razvoj pomeni za Evropo?
Prav pri Evropi postane zgodba precej bolj zapletena. El Niño nastaja tisoče kilometrov stran v tropskem Tihem oceanu in lahko prek sprememb atmosferskega kroženja vpliva na vremenske in podnebne vzorce na drugih delih planeta. Njegov vpliv na Evropo pa ni tako neposreden in predvidljiv kot v nekaterih območjih bližje tropskemu Pacifiku.
Copernicus Climate Change Service (C3S) v sezonski napovedi za Evropo kaže signal bolj mokre od povprečja jeseni v južnih in zahodnih delih celine. Hkrati je na večini evropskega območja povečana verjetnost izrazito nadpovprečnih sezonskih temperatur, temperaturni signal pa je nekoliko šibkejši na skrajnem severu in vzhodu Evrope.
Toda pri teh napovedih je potrebna previdnost. Copernicus opozarja, da je negotovost pri napovedovanju jesenskih padavin v Evropi večja, napovedna zanesljivost pa nižja kot v tropskih območjih. Sezonska napoved tudi ni klasična vremenska napoved za posamezne dneve, temveč kaže verjetnost, da bodo določene razmere v daljšem obdobju pogostejše od običajnih.
Iz trenutnih signalov zato ni mogoče sklepati, kdaj bo v Evropo prišla prva večja ohladitev, koliko deževnih obdobij nas čaka ali koliko snega bo zapadlo pozimi. Prav tako evropskega temperaturnega ali padavinskega signala ni mogoče pripisati zgolj El Niñu, saj na razmere vplivajo tudi drugi veliki podnebni dejavniki.
Kaj pa Slovenija?
Pri Sloveniji je meja med globalnim podnebnim signalom in lokalno vremensko napovedjo še posebej pomembna. O vplivu tega pojava na naš del sveta smo se letos pogovarjali tudi z meteorologom Brankom Gregorčičem, ki je opozoril, da El Niño nima neposrednega vpliva na Evropo.
To ostaja pomembno tudi zdaj, ko napovedi kažejo možnost zelo močnega El Niña. WMO poudarja, da sama intenzivnost pojava ne določa, kako močne bodo njegove posledice v posamezni državi ali regiji. Zelo močan El Niño zato sam po sebi ne pomeni, da Slovenijo čaka zelo topla, mokra, hladna ali snežna zima.
Na evropsko vreme vplivajo številni drugi dejavniki in njihovo medsebojno delovanje. Natančnejša slika prihajajoče zime se bo zato oblikovala z novimi sezonskimi napovedmi in predvsem z vremenskimi napovedmi, ko se bomo posameznim obdobjem približali.
El Niño ni edini veliki dejavnik
Dogajanje v Tihem oceanu namreč ni edina sprememba, ki jo spremljajo meteorologi. WMO za obdobje od septembra do novembra pričakuje tudi razvoj pozitivne faze dipola Indijskega oceana, medtem ko naj bi tropski Atlantik ostal toplejši od običajnega.
Ti dejavniki lahko značilne vplive El Niña v različnih delih sveta okrepijo, oslabijo ali spremenijo. Prav zaradi njihovega medsebojnega delovanja je dolgoročno napovedovanje evropskih razmer bistveno zahtevnejše od preprostega sklepanja, da bo zelo močan El Niño avtomatično povzročil določeno vrsto zime.
Ključni bodo prihodnji meseci
Trenutne napovedi so kljub vsem omejitvam izjemne. WMO pričakuje nadaljnjo krepitev El Niña in njegov vrhunec proti koncu leta, medtem ko NOAA ocenjuje več kot 90-odstotno možnost zelo močnega dogodka v času jeseni in zime.
Za Evropo sezonske napovedi trenutno nakazujejo povečano verjetnost nadpovprečnih temperatur ter signal bolj mokre jeseni v južnih in zahodnih delih celine. Koliko se bodo ti širši signali dejansko odrazili tudi v našem delu Evrope, pa bo postajalo jasneje z naslednjimi posodobitvami napovedi.
El Niño se torej še ni približal koncu svojega razvoja. Če se bodo sedanje napovedi uresničile, bo njegov vrhunec prišel prav v času, ko bo Evropa vstopala v zimo.