Arheologi v antičnem mestu Pompeiopolis na severu Turčije so naleteli na izjemno dobro ohranjeno sled rimske preteklosti. Najprej je pozornost pritegnila skoraj 2.000 let stara izklesana glava Erosa, nato pa so v baziliki razkrili še približno 105 kvadratnih metrov mozaikov. In kot kaže, se najdba tam še ne konča.
Skoraj 2.000 let stara Erosova glava in obsežni mozaiki so med najodmevnejšimi najdbami letošnjih izkopavanj v antičnem Pompeiopolisu. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Skoraj 2.000 let je bila skrita v antičnem mestu
Pompeiopolis v današnji turški provinci Kastamonu arheologom razkriva nove koščke svoje dolge zgodovine. Med letošnjimi izkopavanji so raziskovalci odkrili izklesano glavo Erosa, ki jo umeščajo v drugo polovico 2. stoletja našega štetja.
Kot poroča Anadolu Agency, so dragoceno najdbo odkrili v delu bazilike, imenovanem pastoforij. Najdba je še posebej zanimiva zaradi obdobja, iz katerega izvira, saj raziskovalci najzgodnejšo gradbeno fazo bazilike na podlagi arhitekturnih značilnosti, stratigrafskih podatkov in drugih predmetov umeščajo približno med leti 150 in 160.
Toda arheološka sezona v Pompeiopolisu ni prinesla le enega presenečenja.
Nato so razkrili 105 kvadratnih metrov mozaikov
V osrednji ladji bazilike so arheologi prišli do obsežnega mozaičnega tlaka. Doslej so razkrili približno 105 kvadratnih metrov mozaikov iz 4. stoletja, sestavljenih iz različnih geometrijskih vzorcev.
Mozaiki so se ohranili v zelo dobrem stanju, na že razkritih delih pa so strokovnjaki opravili tudi konservatorska dela. Najpomembnejše pri tem je, da 105 kvadratnih metrov še ne predstavlja nujno celotnega obsega najdbe. Izkopavanje osrednje ladje še ni končano, zato arheologi celotnega mozaičnega tlaka še niso razkrili.
Prav to daje letošnjemu odkritju dodatno težo. Nadaljnja izkopavanja bi lahko pokazala, da je ohranjena mozaična površina še večja, hkrati pa raziskovalcem ponudila nove podatke o podobi in uporabi stavbe v pozni antiki.
Ena stavba pripoveduje zgodbo več stoletij
Posebnost najdb je tudi časovna razlika med njima. Erosova glava izvira iz druge polovice 2. stoletja, medtem ko mozaike umeščajo v 4. stoletje. Arheologi tako na istem območju odkrivajo sledi različnih obdobij in sprememb, skozi katere je šla stavba.
Pompeiopolis je bil pomembno mesto antične Paflagonije v severnem delu današnje Turčije. V pozni antiki se je spreminjala tudi njegova vloga, v 5. stoletju pa je postal škofijsko središče. Raziskovanje bazilike zato ni pomembno zgolj zaradi posameznih privlačnih najdb, temveč lahko pomaga pojasniti, kako se je mesto skozi stoletja arhitekturno, versko in družbeno spreminjalo.
Sledi rimskega sveta arheologe še vedno presenečajo tudi drugod. V Španiji so raziskovalci globoko v jami dokumentirali 120 rimskih napisov, ki ponujajo nenavaden vpogled v verske prakse in uporabo podzemnega prostora v rimskem obdobju.
Pompeiopolis vseh skrivnosti še ni razkril
Izkopavanja bazilike so se začela leta 2025, letošnja sezona pa raziskovalcem omogoča natančnejše sestavljanje njenega arhitekturnega razvoja. Poleg odkrivanja preostanka mozaikov želijo določiti posamezne gradbene faze in bolje razumeti, kako se je uporaba kompleksa spreminjala.
Po poročanju Türkiye Today so že razkriti deli mozaičnega tlaka zaščiteni s konservatorskimi posegi, raziskave pa se nadaljujejo. Prav nadaljevanje izkopavanj bo pokazalo, koliko mozaikov je še pod zemljo in kakšne dodatne sledi preteklosti se skrivajo v preostalih delih bazilike.
Skoraj 2.000 let stara Erosova glava je bila ena najopaznejših najdb letošnje sezone, toda 105 kvadratnih metrov razkritih mozaikov kaže, da utegne Pompeiopolis arheologom pripraviti še kakšno presenečenje.