Če nameravate v prihodnjih mesecih zamenjati pametni telefon, vas lahko ob pogledu na ceno čaka neprijetno presenečenje. Pomnilnik, brez katerega sodobne elektronike praktično ni, se je močno podražil, razmah umetne inteligence pa dodatno povečuje pritisk na proizvodnjo. Posledice se že poznajo na trgu telefonov in hitrega preobrata za zdaj ni na vidiku.

Dražji pomnilniški čipi in hitro rastoče potrebe umetne inteligence povečujejo pritisk na trg pametnih telefonov. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Telefoni so se že začeli dražiti

Višje cene niso več samo napoved za prihodnost. Po podatkih Counterpoint Research so se povprečne maloprodajne cene obstoječih pametnih telefonov na svetovni ravni v letu 2026 zvišale za približno 15 odstotkov, podražitev pa je zajela več kot 40 odstotkov spremljanih modelov. Pri novih napravah je razlika še izrazitejša: ob prihodu na trg so bile v povprečju približno 25 odstotkov dražje od primerljivih lanskih modelov.

Evropski trg je bil doslej manj prizadet. Counterpoint pri obstoječih modelih v Evropi ocenjuje približno sedemodstotno povprečno rast cen, toda dogajanje v ozadju ne kaže na hitro umiritev. Eden od razlogov je pomnilnik, ki je postal precej dražji del sodobnega telefona.

Po podatkih Counterpointa so se cene pomnilnika od zadnjega četrtletja 2025 povečale približno štirikrat. Pri napravi, ki vsebuje vse več delovnega pomnilnika in prostora za shranjevanje, takšnega premika proizvajalci ne morejo preprosto prezreti.

Kako je AI posegel v trg pomnilnika

Telefon v vašem žepu in velikanski podatkovni center sta na videz dva povsem različna svetova, vendar sta oba odvisna od industrije polprevodnikov. Najzmogljivejši sistemi umetne inteligence potrebujejo ogromne količine hitrega pomnilnika, predvsem HBM, ki je postal ključna komponenta sodobnih AI pospeševalnikov.

Kot poroča The Verge, velikani pomnilniške industrije zaradi izjemnega povpraševanja vse več pozornosti namenjajo donosnemu trgu umetne inteligence. HBM sicer ni isti pomnilnik, ki ga najdemo v običajnem telefonu, toda proizvodnja različnih vrst pomnilnika je odvisna od omejenih zmogljivosti iste industrije. Pomembno je tudi, da je trg zelo skoncentriran, saj Samsung, SK Hynix in Micron predstavljajo veliko večino svetovne proizvodnje DRAM-a.

AI pa ni edini razlog za sedanje razmere. Proizvodnja pomnilnika že dolgo niha med presežki in pomanjkanjem, proizvajalci pa so po obdobjih prevelikih zalog zmanjševali proizvodnjo in previdneje vlagali v nove zmogljivosti. Nato je prišel izjemen razmah generativne umetne inteligence in v kratkem času ustvaril nov val povpraševanja.

Posledice se selijo po dobavni verigi vse do izdelovalcev telefonov. Če se ključna komponenta občutno podraži, lahko proizvajalec del stroška prevzame, zviša ceno naprave ali poišče prihranke pri njeni opremi.

Višja cena ni edina težava

Za kupca to pomeni, da sprememba ni nujno vidna samo na ceniku. Counterpoint opaža tudi prilagajanje specifikacij nekaterih naprav, zato lahko telefon ostane v podobnem cenovnem razredu, vendar ponudi manj prostora za shranjevanje, skromnejšo konfiguracijo kamer ali druge kompromise.

Najbolj občutljiv je cenejši del trga. Pri telefonu za več kot tisoč evrov je nekaj deset evrov dodatnega proizvodnega stroška lažje razporediti kot pri modelu, pri katerem je nizka cena eden glavnih razlogov za nakup. Prav zato se lahko pritisk na stroške pri dostopnejših telefonih hitreje pokaže bodisi v ceni bodisi v specifikacijah.

Hkrati se umetna inteligenca širi tudi v same naprave. Funkcije, ki so bile še pred nekaj leti omejene predvsem na računalnike in telefone, prihajajo v nove kategorije potrošniške elektronike. Na Dnevnih Novicah smo že pisali, kako pametna očala z AI prevajajo pogovor v realnem času, kar je dober primer, kako hitro umetna inteligenca postaja del vsakdanjih naprav.

Tovarne rastejo počasneje kot povpraševanje

Pomanjkanje bi bilo najlažje rešiti z večjo proizvodnjo, vendar nove tovarne polprevodnikov ne nastanejo v nekaj mesecih. Micron v ZDA vlaga v velike nove proizvodne zmogljivosti. Prva nova tovarna v Idahu naj bi proizvodnjo rezin DRAM začela sredi leta 2027, druga pa proti koncu leta 2028. Še večji projekt nastaja v zvezni državi New York, kjer naj bi nova proizvodnja na trg začela prihajati pozneje.

Gre za objekte, katerih gradnja in opremljanje zahtevata več let ter milijardne naložbe. Podobno zmogljivosti širijo tudi drugi veliki proizvajalci, vendar se na drugi strani enačbe povečuje povpraševanje podatkovnih centrov, zato večja proizvodnja še ne pomeni samodejnega presežka pomnilnika.

Counterpoint ocenjuje, da bi se ponudba in povpraševanje v ugodnem scenariju lahko bolj uravnotežila proti koncu leta 2027 oziroma v začetku 2028. Tudi takrat ni zagotovila, da se bodo cene preprosto vrnile na ravni pred sedanjim skokom.

Kaj to pomeni, če kupujete telefon?

Sedanje razmere niso razlog, da bi morali novi telefon kupiti takoj. Končne cene še vedno močno določajo konkurenca med znamkami, akcije trgovcev, zaloge in starost posameznega modela. Tudi v obdobju dražjih komponent bo mogoče najti dobre ponudbe.

Bolj pomembno postaja, kaj za določeno ceno dejansko dobite. Pri primerjavi dveh podobno dragih telefonov se splača pogledati količino delovnega pomnilnika, prostor za shranjevanje, kamere in predvsem dolžino programske ter varnostne podpore. Če proizvajalec del višjih stroškov nadomesti s skromnejšo opremo, lahko navidezno nespremenjena cena prikrije precejšnjo razliko.

Kdor že ima telefon, ki deluje brez težav in še prejema varnostne posodobitve, ima zato dober razlog, da pred menjavo dvakrat premisli. Nova generacija namreč ne pomeni več nujno, da bo kupec za podoben denar samodejno dobil več.

Umetna inteligenca obljublja vedno zmogljivejšo tehnologijo, njen razmah pa spreminja tudi ceno komponent, ki jih uporabljamo vsak dan. Del tega računa bi lahko ob naslednji menjavi telefona pristal tudi pri kupcu.