Oktobra so v Sloveniji zabeležili 1.529 prijav streptokokne angine, kar je 51 odstotkov več kot v istem mesecu lani. Največ prijav je bilo med otroki od petega do 14. leta. Podatki NIJZ ne pomenijo razglašene epidemije, opozarjajo pa na bolezen, ki jo lahko hitro zamenjamo z običajnim vnetjem žrela. Kako prepoznati znake okužbe in kdaj je potreben zdravniški pregled?

Simbolična slika prikazuje zdravniški pregled otrokovega žrela. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Kaj razkrivajo najnovejše številke NIJZ?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 5. novembra objavil oktobrski pregled nalezljivih bolezni, v katerem izstopa streptokokna angina. Oktobra 2025 so prejeli 1.011 prijav, letos pa 1.529. Razlika je 518 prijav oziroma 51,2 odstotka. Tudi pogled na prvih deset mesecev leta pokaže precejšen razkorak: od januarja do oktobra 2026 je bilo prijav 12.438, v enakem obdobju lani 7.265. Za temi številkami so zdravniško prijavljeni primeri, ne ocena, koliko ljudi je imelo v tem času boleče grlo.

Pri razlagi mesečnega pregleda NIJZ je pomembna previdnost. Podatki so preliminarni, saj lahko naknadni vnosi in preverjanje evidence spremenijo končno stanje. Elektronski sistem prijavljanja je bil uveden junija 2025, torej pred obema primerjanima oktobroma; brez dodatne analize ne moremo presoditi, ali spremembe pri evidentiranju vplivajo na razliko. Iz samega povečanja prijav tudi ni mogoče sklepati, da je razglašena epidemija ali da se okužbe kopičijo v določenih krajih. Poročilo kaže obseg prijav po državi, ne pa vzrokov za njihovo povečanje.

Največ prijav med šoloobveznimi otroki

Oktobra je NIJZ med otroki od petega do 14. leta zabeležil 752 prijav, pri otrocih do četrtega leta pa 372. Skupaj je to 1.124 prijav oziroma približno 73,5 odstotka vseh oktobrskih primerov. Med odraslimi od 25. do 44. leta jih je bilo 210, med starejšimi od 65 let pa 21. Ti podatki povedo, katere skupine so v evidenci najbolj zastopane, ne pa, kako pogosto zboli posameznik v posamezni starostni skupini. Za takšno primerjavo bi potrebovali še število prebivalcev v vsaki skupini.

Streptokokno vnetje žrela se sicer najpogosteje pojavlja med petim in petnajstim letom. V šoli otroci veliko časa preživijo skupaj, po pouku pa se okužba lahko prenese še med domače. Starši in sorojenci so zato prav tako izpostavljeni, zlasti ob tesnih stikih z obolelim.

Pri otrocih, mlajših od treh let, je klasična streptokokna angina redkejša, čeprav jih statistika zajema v širši skupini od nič do štiri leta. Če otrok zaradi bolečin ostane doma, to še ne pomeni, da ima streptokokno okužbo; večino bolečin v žrelu namreč povzročajo virusi. Zato tudi podatek o obolelem sošolcu ni razlog, da bi zdrav otrok preventivno jemal antibiotik. Smiselno je spremljati morebitne simptome in ukrepati, če se pojavijo.

Kateri znaki ločijo angino od prehlada?

Streptokokno angino najpogosteje povzroča bakterija Streptococcus pyogenes oziroma streptokok skupine A. Po okužbi običajno mine od dva do pet dni, preden se pojavijo prve težave. Bolezen se lahko začne nenadoma: otrok, ki se je dopoldne še dobro počutil, ima zvečer vročino in močno bolečino pri požiranju. Pogosto so povečane in boleče bezgavke na vratu, žrelo je pordelo, na nebnicah pa se lahko pojavijo belkaste obloge. Pri otrocih se včasih pridružijo glavobol, bolečine v trebuhu ali bruhanje.

Po pojasnilu NIJZ o streptokoknem vnetju žrela so kašelj, nahod in hripavost pogostejši pri virusnih okužbah. Vendar niti odsotnost kašlja niti bele obloge niso dokaz streptokokne angine. Pri najmlajših so lahko znaki precej manj značilni, denimo slabši tek ali razdražljivost. Če se pojavi še droben izpuščaj, je treba nanj opozoriti zdravnika, saj lahko streptokok skupine A povzroči tudi škrlatinko. Zato se o zdravljenju ne odločamo samo po videzu žrela. Prav razliko med bakterijskim in virusnim vnetjem smo na Dnevnih Novicah že obravnavali v članku o tem, kdaj so antibiotiki res potrebni.

Kdaj zdravnik priporoči bris žrela?

Zdravnik ob pregledu upošteva več okoliščin: kako se je bolezen začela, ali ima bolnik vročino, kakšne so bezgavke in nebnice ter ali se pojavljajo znaki prehlada. Če sumi na streptokokno okužbo, lahko opravi hitri antigenski test iz brisa žrela ali naroči mikrobiološko preiskavo. Hitri test lahko poda odgovor že med obiskom, pri mikrobiološki kulturi pa je na rezultat treba počakati. Vsako boleče grlo zato še ne zahteva brisa. Odločitev temelji na klinični sliki in strokovni presoji, ne na podatku, da je v razredu zbolel še nekdo.

Za starše je takšno razlikovanje pogosto težko. Otrok lahko v eni sezoni preboli več okužb, ki se začnejo podobno, zdravljenje pa ni nujno enako. Pred obiskom zdravnika je koristno spremljati, kako dolgo trajajo simptomi, ali otrok lahko pije in ali se mu počutje slabša. Ostankov antibiotikov od prejšnjega zdravljenja mu ne dajemo na lastno pest. Če izvid potrdi streptokokno okužbo, zdravnik izbere ustrezno zdravljenje; če gre za virusno vnetje, antibiotik ne odpravi vzroka bolezni.

Antibiotiki pomagajo, kadar jih bolnik potrebuje

Pri potrjeni streptokokni angini je antibiotično zdravljenje strokovno utemeljeno. NIJZ kot običajno izbiro navaja penicilin, praviloma deset dni; pri preobčutljivosti zdravnik določi drugo možnost. Ustrezno zdravljenje skrajša in ublaži težave, zmanjša prenos okužbe ter preprečuje zaplete. Bolezen večinoma poteka blago, vendar se lahko redko pojavijo ognojek ob nebnicah, vnetje srednjega ušesa ali poznejši zapleti, med njimi revmatična vročica in vnetje ledvic. Zaradi teh možnosti ni smiselno odlašati s pregledom, kadar so simptomi izraziti ali se slabšajo.

Zdravilo je treba jemati v predpisanem odmerku in toliko časa, kot naroči zdravnik, četudi se počutje hitro izboljša. Pri vročini in bolečinah lahko pomagajo tudi ustrezna zdravila za lajšanje simptomov in dovolj tekočine. Antibiotiki pa niso namenjeni zdravljenju virusnih okužb; njihova nepotrebna uporaba povečuje tveganje odpornosti bakterij. Tudi če v družini zboli več ljudi, zdravljenje posameznega družinskega člana ni samodejno enako: pomembni so njegovi simptomi in zdravniška presoja. S smotrno rabo protimikrobnih zdravil se ukvarja tudi Ministrstvo za zdravje prek nacionalne medresorske komisije. O izbiri zdravila in trajanju zdravljenja zato vedno odloča zdravstveni delavec.

Kdaj nazaj v šolo in kdaj takoj po pomoč?

Po navedbah NIJZ je bolnik kužen od pojava simptomov do 24 ur po začetku učinkovitega zdravljenja s penicilinom. Otrok v tem času ne sodi v šolo ali vrtec, vrne pa se, ko nima več vročine in se dovolj dobro počuti za vsakodnevne dejavnosti. Če ima po 24 urah zdravljenja še vedno vročino, naj ostane doma; samo iztek tega časa ni dovolj. Prenos okužbe zmanjšujejo umivanje rok, prezračevanje, higiena kašlja in pomivanje posode ter pribora, ki ga uporablja oboleli. Prebolela angina ne daje trajne zaščite; zboleti je mogoče večkrat, cepiva proti streptokoknemu vnetju žrela pa ni.

Ob močni bolečini, vztrajni vročini ali slabšanju počutja je potreben posvet z zdravnikom, še posebej če otrok zaradi bolečin težko pije. Če ne more požirati sline, težko diha, je nenavadno zaspan ali se mu stanje hitro slabša, potrebuje nujno medicinsko pomoč; ob življenjski ogroženosti pokličemo 112. Pri najmlajših je treba paziti tudi na znake dehidracije.

Oktobrski porast prijav streptokokne angine zahteva pozornost, zlasti zaradi velikega deleža primerov med otroki. Ob izrazitih simptomih je ključna pravočasna zdravniška presoja, saj je treba bakterijsko okužbo razlikovati od virusnega vnetja žrela. Pravilna diagnoza omogoča ustrezno zdravljenje, zmanjšuje tveganje zapletov in preprečuje nepotrebno uporabo antibiotikov.