Danes se na severnoameriškem televizijskem tržišču začenja 14. sezona serije ‘The Curse of Oak Island’. Ekipa bratov Martya in Ricka Lagine že dolga leta išče skrivnostni zaklad, a se zdi, da so ga tokrat končno tudi našli.

Napovedna grafika nove sezone (foto: FB The Curse of Oak Island/History Channel)

Iskanje domnevnega zaklada na ‘Otoku hrastov’, ki se nahaja pred obalo kanadske pokrajine Nova Škotska, se je začelo že davnega leta 1795. Izkazalo se je, da so prvi iskalci en zaboj z dragocenostmi tudi našli, a naj bi bila glavnina zaklada še vedno zakopana precej bolj globoko pod zemljo. Brata Marty in Rick Lagina sta ga začela iskati pred 14 leti, njuna vztrajnost pa bo najbrž končno le poplačana.  

Brata sta bila namreč te dni gosta na jutranjem programu ene od ameriških TV postaj, kjer sta voditelja na vsak način želela iz njiju izvleči kakšno novico o domnevni najdbi zaklada. Rick Lagina se je med pogovorom uspešno izogibal, da ni povedal kaj preveč, saj bi tako prelomil pogodbo s TV mrežo History Channel, ki ima glede televizijske serije‘The Curse of Oak Island’ ekskluzivne pravice.  

Je pa Rick povedal, da si je novo sezono serije zagotovo potrebno ogledati, ker so našli dokaz, da je bil dolgo nazaj iz Evrope v Severno Ameriko dejansko prepeljan zaklad in sicer precej pred tem, ko je Kolumb odkril ‘novi svet’. »Več ne smem povedati,« je z velikim nasmeškom na obrazu dejal starejši od bratov Lagina, ki sta v večletno iskanje vložila na milijone dolarjev. Že dosedanje najdbe pa so otok spremenile v povsem nepričakovano arheološko najdišče.

Našli so namreč artefakte, ki po analizah starosti kažejo, da so otok že v 11. stoletju obiskali grenlandski Vikingi in v 14. stoletju vitezi templjarji, ki naj bi tam tudi skrili svoje bogastvo. Nato naj bi ceste po otoku (najbrž še pred Kolumbovim pristankom na Karibih, ali pa takoj v naslednjem desetletju) gradili Portugalci, potem pa so se na njemu po najdbah sodeč znašli Francozi, Angleži, pirati in prvi ameriški masoni.

Doslej so bila vsa iskanja zaklada neuspešna, čeprav so analize vode iz nekaterih vrtin že nekajkrat pokazale na prisotnost zlata in srebra. Zaradi številnih prejšnjih izkopavanj, naravnih votlin pod površino in skritih umetnih dotokov morske vode se namreč zemlja 30 metrov pod površjem poseda oz. pogreza, vsako luknjo pa postopno zaliva morje.

Zato je kopanje na domnevni lokaciji zaklada zahtevno in tudi nevarno. Ekipa je vsa ta leta iskala morebitni drugi skriti vhod v podzemlje, o katerem sicer obstajajo namigi, a ga, vsaj do lani, še ni našla. Očitno pa se ji sreča v naslednji sezoni končno le nasmehne. V Sloveniji pa bo potrebno na pričetek predvajanja nove serije oddaj najbrž počakati na januar, vsaj tako je bilo običajno v preteklih letih.