Cesta je ponoči dobro osvetljena, skozi okno spalnice pa prodira svetloba, ki je ne ustavijo niti zavese. Takšna težava ni nujno le stvar udobja. Slovenska uredba namreč omejuje, koliko svetlobe sme zunanja razsvetljava usmerjati proti stanovanjskim oknom, po polnoči pa so meje še strožje. Kdaj je zahteva za spremembo upravičena, kdo odloča o svetilki in kdaj se lahko vključi inšpekcija?

Ulična svetilka ponoči osvetljuje spalnico, čeprav za osvetljenost stanovanjskih oken veljajo zakonske omejitve. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Kdaj svetilka krši predpise?

Ulična svetilka stoji na javni površini, njena svetloba pa ne ostane nujno tam. Še posebej v hišah ob ozkih ulicah in stanovanjih blizu cest lahko snop doseže okna, ki ponoči ne bi smela biti po nepotrebnem osvetljena. Vendar med neprijetno svetlobo in dokazano kršitvijo obstaja pomembna razlika. Pristojni ne presojajo, ali se stanovalcu zdi soba presvetla, ampak ali zunanja razsvetljava na oknu presega dovoljeno osvetljenost.

To področje ureja 17. člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Nanaša se na okna varovanih prostorov, med katere spadajo tudi stanovanjski prostori, v katerih ljudje dalj časa bivajo. Predpis ne določa splošne prepovedi svetilk pred spalnicami, temveč zahteva, da so ustrezno nameščene in ne povzročajo čezmerne osvetljenosti oken. Zato sama bližina droga, močna LED-svetilka ali svetel madež na zavesi še niso dokaz kršitve. So pa razlog, da stanovalec od upravljavca zahteva preveritev. Zlasti kadar je težava nastala po obnovi razsvetljave, ni odveč preveriti, ali se je spremenila usmeritev svetlobnega telesa.

Po polnoči so meje občutno nižje

Meje so natančno določene v preglednici, priloženi uredbi. V naselju, ki nima statusa mesta, je od sončnega zahoda do polnoči dovoljena osvetljenost oken do 5 luksov, med polnočjo in sončnim vzhodom pa do 1 luksa. V mestu sta meji 10 in 2 luksa. Po polnoči torej velja petkrat nižja meja kot v prvem delu noči, kar je bistveno pri svetilkah, ki gorijo brez prekinitve.

Pravila poznajo tudi izjeme. Za območja, določena kot naravna vrednota, so omejitve strožje, za opredeljena območja visoke nočne dejavnosti v mestih z več kot 20.000 prebivalci pa lahko veljajo višje vrednosti. Ni torej dovolj reči, da nekdo živi »v centru«; pomembno je, v katero območje spada posamezna lokacija.

Luks je enota osvetljenosti. Po uredbi se ta ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine, pravokotno na zasteklitev. Odčitek mobilne aplikacije ob postelji ali nočna fotografija sobe nista nadomestilo za ustrezno meritev. Fotografija lahko nazorno pokaže, od kod prihaja svetloba, ne more pa sama potrditi, da je bila presežena zakonska meja. Razlika je pomembna, če stanovalec pozneje vloži uradno prijavo.

Komu sploh pripada moteča svetilka?

Pogosto se zatakne že pri prvem vprašanju: čigava je svetilka? Drog ob občinski cesti praviloma sodi v sistem javne razsvetljave, za katerega je odgovorna občina oziroma njen pooblaščeni upravljavec. Ob državni cesti, na zasebnem parkirišču ali zemljišču podjetja pa je lahko naslovnik povsem drug. Zato naj stanovalec najprej ugotovi, kdo je pristojen za konkretno luč.

Državni portal GOV.SI pojasnjuje, da mora imeti upravljavec pri skupni električni moči svetilk nad 10 kilovatov javno dostopen načrt razsvetljave. V njem morajo biti razvidne lokacije svetlobnih virov in njihova priključna moč. Občani lahko zahtevajo vpogled v podatke in poskušajo z upravljavcem doseči dogovor o spremembi. To je uporabno predvsem tam, kjer so svetilke pred kratkim zamenjali. Ni nujno, da bo upravljavec lahko odgovoril že po telefonu, lahko pa preveri tip svetilke, njeno nastavitev in možnosti drugačne usmeritve. Načrt razsvetljave sam po sebi še ne pove, koliko luksov doseže posamezno okno, lahko pa pomaga razjasniti, kdo mora problem sploh obravnavati.

Kaj naj vsebuje zahteva za spremembo?

Splošno sporočilo »svetilka mi sveti v spalnico« upravljavcu ne pove vsega, kar potrebuje. Veliko uporabnejši so točen naslov, opis položaja droga, morebitna oznaka svetilke in podatek, katero okno je prizadeto. Navedite, ali luč sveti neposredno v prostor, ob katerih urah je težava največja in ali se je pojavila po zamenjavi opreme. Dobrodošli sta fotografiji istega mesta podnevi in ponoči. Prva pokaže razmerje med svetilko in fasado, druga smer svetlobe. Če je le mogoče, pošljite posnetka brez filtrov in umetnega povečevanja svetlosti. Takšna dokumentacija lahko pospeši pregled, čeprav sama ne dokazuje prekoračitve mejnih vrednosti.

Zahteva naj bo stvarna: prosite za preveritev osvetljenosti okna in pojasnilo, ali je mogoče svetilko preusmeriti, namestiti primerno zaslonko ali drugače prilagoditi njeno delovanje. Ni vedno potrebna odstranitev droga. Včasih je odločilen kot svetlobnega snopa; drugič drugačna optika ali zamenjava svetilke. O izvedljivosti mora odločiti upravljavec ob upoštevanju prometne varnosti. Odgovor in dopis shranite. Če boste morali zadevo prijaviti inšpekciji, bo iz njiju razvidno, kaj ste že poskusili.

Kdaj je na vrsti okoljska inšpekcija?

Če pogovor z upravljavcem ne prinese rešitve in ostaja utemeljen sum, da osvetljenost presega dovoljene vrednosti, lahko stanovalec poda prijavo okoljski inšpekciji. Za nadzor nad svetlobnim onesnaževanjem je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Ne gre za nalogo policije, niti za postopek, v katerem bi se že z oddajo prijave odločilo o ugašanju svetilke.

Na portalu eUprava je prijavo mogoče oddati elektronsko, po pošti ali osebno, na voljo je tudi anonimna možnost. Najpomembnejše so določljive okoliščine: lokacija, vrsta svetlobnega vira, prizadeto okno, čas motnje in morebitni odziv upravljavca. Če imate strokovno meritev, jo priložite; če je nimate, to ne pomeni, da ne smete prijaviti suma kršitve.

Inšpekcija prijave razvršča po predpisanih merilih, zato ni mogoče vnaprej zagotoviti niti roka ogleda niti izida. Smiselno je tudi vedeti, da pristojnosti niso enake pri vseh sporih med stanovalci. Na DN smo že pojasnili, kdaj lahko ukrepa inšpekcija in kdaj policija, tukaj pa je v ospredju skladnost zunanje razsvetljave z okoljskimi pravili.

Ali lahko zahtevate, da svetilko ugasnejo?

Zahteva za preveritev ne pomeni pravice do popolnega nočnega mrka pred hišo. Ulica mora ostati dovolj varna za pešce, kolesarje in voznike, še posebej ob križiščih in prehodih. Toda tudi varnost ni razlog, da bi svetloba brez omejitev uhajala v sosednja stanovanja. Dobro zasnovana razsvetljava lahko naredi oboje: osvetli površino, ki jo ljudje uporabljajo, in zmanjša nepotrebno osvetljevanje oken.

V razpravah o javni razsvetljavi se pojavljajo tudi nove omejitve. Država je leta 2025 predstavila predlog sprememb ureditve svetlobnega onesnaževanja, vendar predlagani ukrepi niso samodejno že veljavna zakonodaja. Za presojo konkretne svetilke so odločilni veljavni predpis, značilnosti lokacije in ugotovljena osvetljenost.

Stanovalcu zato ni treba začeti z zahtevo po odstranitvi svetilke, niti mu ni treba čakati, da bi zaradi svetlobe nastala dokazljiva zdravstvena škoda. Lahko zahteva preveritev in obrazložitev, kaj je mogoče popraviti. Če se pokaže neskladnost, pa ni več govora zgolj o nevšečnosti, temveč o spoštovanju predpisov. Dobra javna razsvetljava naj ponoči pokaže pot domov, ne pa sveti ljudem v posteljo.