Bi ženska z nikabom v Sloveniji lahko dobila globo? Vlada je 5. novembra potrdila predlog, po katerem bi morale biti na javnih krajih prepoznavne obrazne poteze. Ukrep ne zadeva le verskih pokrival, saj se odpirajo tudi vprašanja zimskih šalov, mask in sončnih očal. Varuh človekovih pravic opozarja na nejasnosti, predlagane kazni pa še niso del veljavnega zakona.

Kaj je vlada potrdila in kaj to pomeni za ljudi?

Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 5. novembra, potrdila predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), s katero želi na javnih krajih uvesti splošno zahtevo po prepoznavnosti obraza. Po pojasnilu Vlade RS je namen lažje ugotavljanje identitete ter zagotavljanje javne varnosti. Besedilo ni zastavljeno kot poimenska prepoved burke, nikaba ali katerega drugega oblačila. Pomemben naj bi bil učinek pokrivala: ali zaradi njega obrazne poteze ostanejo prepoznavne.

Predlog je vlada predložila Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku. To še ni sprejet zakon in tudi ne pomeni, da sme policija že izrekati nove globe za zakrit obraz. Obstoječi pravni okvir smo na Dnevne Novice že obravnavali v prispevku o prenovljenem Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Novela bi mu dodala novo pravilo, ki bi neposredno vplivalo na vsakdanje ravnanje na ulici, v trgovini in drugih javnosti dostopnih prostorih. Ob tem ostaja pomembno razlikovati med že obstoječimi policijskimi pooblastili za ugotavljanje identitete in predlagano splošno obveznostjo razkritega obraza.

Zakaj burka ni isto kot nikab ali hidžab?

Burka praviloma zakriva telo in obraz, pogled pa omogoča skozi mrežico pred očmi. Nikab pušča oči vidne, prekriva pa nos, usta in velik del obraza. Hidžab običajno zakrije lase in vrat, ne pa obraza. Takšno razlikovanje je nujno, saj se v razpravi o prepovedi pogosto mešajo pokrivala, ki na prepoznavnost obraza vplivajo povsem različno. Po besedilu predloga naglavna ruta, pri kateri je obraz viden, sama po sebi ni predmet nove omejitve.

A zakonsko merilo ni oblikovano okoli verskih imen. Pozimi si potnica med čakanjem na avtobus potegne šal čez nos; drug človek nosi velika sončna očala ali masko. Ali so pri tem obrazne poteze še dovolj razvidne? Predlog ne določa, koliko obraza mora ostati odkritega. Ni podlage za trditev, da bi vsak šal pomenil prekršek, obstaja pa vprašanje, kako bi policist razlikoval običajno zaščito pred mrazom od prepovedanega zakrivanja. To je ena od osrednjih pripomb Varuha, saj mora biti pravilo razumljivo tudi ljudem, ki ga bodo morali spoštovati.

Izjeme obstajajo, vendar verska ni izrecno navedena

Predvidene izjeme veljajo za zdravstvene in poklicne razloge, športne dejavnosti ter sodelovanje na umetniških, kulturnih ali tradicionalnih prireditvah. Zdravstvena maska, zaščitna oprema pri delu ali pokrivalo pri določenem športu bi tako lahko bili dovoljeni, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Predlagano besedilo pa ne vsebuje posebne izjeme za vsakdanji hud mraz ali veter in ne določa, da je vsako pokrivanje obraza zaradi zdravja samodejno opravičeno.

Prav tako med izjemami ni posebej naveden verski razlog. Za žensko, ki nikab nosi zaradi prepričanja, bi bila posledica lahko precej resnejša kot za nekoga, ki si obraz zakrije le občasno. Pomembna je tudi zakonska opredelitev javnega kraja: ne gre zgolj za pločnik ali trg, temveč za prostor, ki je pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. To lahko vključuje verske objekte, dostopne javnosti. Varuh zato sprašuje, kako bi bila urejena udeležba pri verskih obredih, če bi splošna omejitev začela veljati tudi tam. Gre za okoliščine, ki jih ni mogoče rešiti zgolj z naštevanjem dovoljenih pokrival.

Kolikšne globe so bile dejansko predstavljene?

Pri kaznih je treba ločiti dve različici predloga. Uradno zakonodajno gradivo z oznako EVA 2026-1720-0036, objavljeno 28. oktobra in pripravljeno dan prej, predvideva za kršitev osnovnega pravila globo od 100 do 200 evrov. To je starejši osnutek in ne zadnja javno predstavljena ureditev. Po pojasnilih ministrstva ob potrditvi vladnega predloga 5. novembra pa je bila za običajno kršitev predstavljena globa od 200 do 600 evrov.

Drugi, bistveno višji razpon, od 1.500 do 5.000 evrov, je bil predstavljen za primere, v katerih je zakrivanje povezano z nasilnim ravnanjem, napadi na ljudi ali premoženje oziroma nasilnim ogrožanjem javnega reda in miru. Zato bi bilo zavajajoče zapisati, da bi ženski že samo zaradi nikaba grozilo 5.000 evrov globe. Za običajno zakrivanje obraza in zakrivanje med nasilnim dejanjem sta bili predvideni različni sankciji.

Javna objava sklepa vlade z dne 5. novembra zneskov ne navaja, novejše celotno normativno besedilo pa v pregledanem uradnem gradivu ni bilo dostopno. Navedeni razponi zato pomenijo javno predstavljene predvidene globe, ne že uveljavljenih kazni. Njihova končna višina bo odvisna od sprejetega zakona. Za pravilno razumevanje je pomembno tudi to, da predlog ne določa globe samo za določeno versko oblačilo, temveč za kršitev splošnega pravila prepoznavnosti obraza.

Varuh opozarja na pravno nejasnost in neenako obravnavo

Varuh človekovih pravic RS je 6. novembra poudaril, da splošna omejitev zakrivanja obraza ni že sama po sebi nujno protiustavna. Vendar želi od predlagatelja konkretnejšo utemeljitev: katere varnostne težave bi takšna omejitev odpravila in zakaj za preverjanje identitete ne bi zadostovalo začasno razkritje obraza na zahtevo pristojnega organa? Opozoril je tudi, da besedna zveza »obrazne poteze« ne daje dovolj jasnega odgovora, kdaj je človek še prepoznaven.

Ta težava bi se pokazala prav pri vsakdanjih primerih. Če zakon ne pove, koliko lahko obraz zakrijeta šal ali očala, je odločitev o prekršku v praksi v veliki meri prepuščena presoji policista. Posledica bi lahko bila različna obravnava podobnih primerov, zlasti ljudi, ki so zaradi videza ali vere bolj opazni. Varuh opozarja tudi na svobodo veroizpovedi, zasebnost, izražanje in prepoved diskriminacije.

Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer nekatere primerljive omejitve v tujini dopustilo, toda to ni avtomatično potrdilo slovenske rešitve. Odločilna ostaja presoja konkretnega namena, sorazmernosti in jasnosti zakona. Država mora pojasniti ne le, zakaj je prepoznavanje ljudi koristno, temveč tudi, zakaj bi bila za dosego tega cilja potrebna prav splošna omejitev.

Kaj velja danes in kdaj bi lahko prišlo do spremembe?

Po javno dostopnih podatkih do 7. novembra je novela v fazi predloga, ki ga je vlada poslala v Državni zbor po skrajšanem postopku. Varuh poziva k redni obravnavi, saj bi nova določba posegala na področje več človekovih pravic. Vlada je hkrati podprla posvetovalni referendum o zakrivanju obraza, vendar njeno pozitivno mnenje še ne pomeni razpisa glasovanja. Tudi morebiten posvetovalni referendum sam po sebi ne bi spremenil zakona.

Za zdaj velja Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki se uporablja od 28. januarja 2026. Novi 9.a člen o prepoznavnosti obraza v njem še ni uveljavljen, zato niti predstavljene globe iz novele še niso veljavne. Državni zbor lahko predlog spremeni ali zavrne, datum začetka veljavnosti morebitne nove ureditve pa še ni določen.

Za ljudi je bistvena razlika med napovedjo kazni in dejansko prepovedjo. Dokler zakon ni sprejet in uveljavljen, ni mogoče kaznovati na podlagi predlaganega novega člena. Če bo država uvedla splošno obveznost prepoznavnega obraza, bo morala jasno določiti tudi njene meje. Šele takrat bo mogoče zanesljivo odgovoriti, kdaj je šal zgolj zaščita pred mrazom, kdaj je zakrivanje dovoljeno zaradi drugih okoliščin in komu bi zaradi kršitve zares grozila globa.