V Sloveniji je bilo leta 2025 predpisanih skoraj milijon ambulantnih receptov za antibiotike, približno 13 odstotkov manj kot leto prej. Podatki NIJZ razkrivajo velike razlike med regijami, evropski zdravstveni strokovnjaki pa pred letošnjim dnevom ozaveščanja posebej opozarjajo na uporabo antibiotikov pri otrocih. Kdaj so ta zdravila res potrebna in zakaj lahko njihovo nepotrebno jemanje povzroči več škode kot koristi?
Različna zdravila v pretisnih omotih. Fotografija je simbolična. (foto: Roberto Sorin / Unsplash)
Manj receptov je spodbudno, a ključno je, kdaj bolnik antibiotik res potrebuje
Vročina ne popušča, grlo boli, kašelj pa se po nekaj dneh še okrepi. Ob takšnih težavah marsikdo pomisli na antibiotik, še posebej, če mu je ob podobnih simptomih v preteklosti že pomagal. Toda enaki znaki lahko spremljajo povsem različne bolezni. Pri nekaterih je antibiotično zdravljenje nujno, pri drugih nima nobenega učinka na povzročitelja okužbe. Brez ustrezne zdravstvene presoje je razliko težko prepoznati, napačna odločitev pa lahko zdravljenje celo zaplete.
Antibiotiki v Sloveniji: Največji delež prejemnikov v Pomurju, najmanjši v osrednji Sloveniji
Po uradnem poročilu NIJZ o zdravilih, predpisanih na recept v Sloveniji v letu 2025, objavljenem maja 2026, so zdravniki predpisali 982.865 ambulantnih receptov za sistemske antibiotike iz skupine J01. Število se je glede na leto 2024 zmanjšalo za približno 13 odstotkov. Vsaj en recept za ta zdravila je prejelo 25,6 odstotka prebivalcev, medtem ko je bil leto prej delež 29,2-odstoten. Razlike med statističnimi regijami so precejšnje. V Pomurju je vsaj en recept prejelo 31 odstotkov prebivalcev, v jugovzhodni Sloveniji 30,1 odstotka, v osrednjeslovenski regiji pa 22,6 odstotka. Razlika med najvišjim in najnižjim deležem znaša 8,4 odstotne točke. Navedeni regionalni deleži so starostno standardizirani, zato omogočajo primerjavo med območji z različno starostno sestavo prebivalstva.
Na podlagi teh številk ni mogoče trditi, da zdravniki v Pomurju antibiotike predpisujejo neupravičeno ali da so vse odločitve v osrednji Sloveniji ustreznejše. Na pogostost predpisovanja lahko vplivajo razširjenost okužb, zdravstvene potrebe prebivalstva in druge okoliščine. Poročilo zajema ambulantno predpisana zdravila, ne pa celotne uporabe antibiotikov v bolnišnicah. Prav tako ne razkriva, koliko posameznih zdravljenj je bilo nepotrebnih. Regionalna odstopanja si kljub temu zaslužijo strokovno pozornost.
Prehlad, gripa ali bakterijska okužba: Kdaj antibiotik ne pomaga?
Visoka vročina, boleče žrelo ali gost izcedek iz nosu še niso dokaz, da je okužbo povzročila bakterija. Pri običajnem prehladu, gripi in covidu-19 so povzročitelji virusi, proti katerim antibiotiki ne delujejo. Izjema je lahko bakterijski zaplet, ki ga ugotovi zdravnik. Tudi dolgotrajnejši kašelj sam po sebi še ne pomeni, da bi antibiotično zdravljenje pospešilo okrevanje. Podobno velja za rumeno ali zeleno sluz iz nosu. Njena barva se lahko spremeni med potekom virusne okužbe, zato ni zanesljiv pokazatelj, da bolnik potrebuje antibiotik. Zdravnik mora presoditi celoten potek bolezni, upoštevati spremljajoče znake in po potrebi opraviti dodatne preiskave. Posamezen simptom, čeprav neprijeten ali dolgotrajen, še ne razkrije zanesljivo povzročitelja.
Na NIJZ v priporočilih o preudarni uporabi antibiotikov opozarjajo, da njihovo nepotrebno ali nepravilno jemanje prispeva k razvoju bakterijske odpornosti. Zdravila lahko povzročijo tudi drisko, slabost, kožne izpuščaje in alergijske reakcije. Pri odločitvi o zdravljenju je zato treba pretehtati pričakovano korist antibiotika in morebitna tveganja za bolnika. Povsem drugačne so okoliščine pri določenih bakterijskih okužbah. Potrjena streptokokna angina, bakterijska pljučnica in nekatere okužbe sečil pogosto zahtevajo ustrezno izbran antibiotik. Zdravljenje je lahko odločilno za preprečevanje zapletov, zato ga bolnik ne sme zavračati zgolj zaradi strahu pred odpornostjo. Naloga zdravnika ni predpisati čim manj antibiotikov za vsako ceno, ampak presoditi, kdaj bo zdravilo pomagalo in kdaj bi bilo odveč.
Pri nekaterih bakterijskih okužbah lahko antibiotiki povečajo tveganje za zaplete
Bakterijski izvor bolezni še ne pomeni, da je antibiotik vedno prava izbira. Posebna previdnost je potrebna pri nekaterih okužbah z bakterijo E. coli, zlasti kadar gre za seve, ki proizvajajo toksin Shiga (STEC). Pri takšnih črevesnih okužbah lahko uporaba antibiotikov poveča tveganje za razvoj hemolitično-uremičnega sindroma, resnega zapleta, ki lahko povzroči akutno okvaro ledvic.
Opozorilo ne velja za vse okužbe z bakterijo E. coli. Različni sevi lahko povzročajo različne bolezni, med drugim okužbe sečil, pri katerih so antibiotiki pogosto potrebni. Zdravljenje je odvisno od vrste okužbe, njenega poteka in bolnikovega zdravstvenega stanja. Zdravilo, ki je pomagalo pri prejšnji bolezni, zato ni nujno primerno tudi ob novih težavah. Doma shranjeni ostanki antibiotikov so lahko še posebej problematični. Bolnik pogosto ne ve, ali je zdravilo primerno za trenutno okužbo, kakšen odmerek bi bil potreben in koliko časa bi zdravljenje moralo trajati. Neustrezna izbira lahko odloži učinkovito zdravstveno obravnavo, hkrati pa poveča tveganje za neželene učinke. Podobni simptomi še ne pomenijo, da je mogoče ponoviti prejšnje zdravljenje.
ECDC v letu 2026 posebej opozarja na uporabo antibiotikov pri otrocih
Z vprašanjem nepotrebnega zdravljenja se letos posebej ukvarja tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, ki ga obeležujemo 18. novembra, bo leta 2026 namenjen predvsem pravilni uporabi teh zdravil pri otrocih. Letošnja kampanja poteka pod geslom »Skrbite za svoje otroke – antibiotike uporabljajte preudarno«. V ospredju so dojenčki in predšolski otroci, ki spadajo med skupine, pogosto izpostavljene zdravljenju z antibiotiki. Evropski strokovnjaki želijo staršem in skrbnikom pomagati razumeti, katere otroške okužbe takšno zdravljenje potrebujejo, kdaj antibiotiki niso koristni in na katere neželene učinke je treba biti pozoren. Poseben poudarek namenjajo tudi prepoznavanju okoliščin, v katerih otrok potrebuje zdravniški pregled.
Pri majhnih otrocih lahko okužbo spremljajo visoka vročina, nemir, slabši tek ali izrazita utrujenost, kar starše razumljivo skrbi. Vendar niti ti znaki sami po sebi še ne določajo, ali je vzrok bakterijski. Nekatere okužbe zahtevajo hitro zdravljenje, pri drugih pa je najpomembnejše spremljanje otrokovega stanja in lajšanje simptomov. Odločitev mora upoštevati otrokovo starost, klinično sliko in tveganje za morebitne zaplete. ECDC podrobnejša gradiva letošnje kampanje napoveduje za začetek novembra, najnovejše evropske podatke o porabi protimikrobnih zdravil in odpornosti bakterij pa za 18. november 2026. Zato letošnje kampanje ne gre predstavljati kot novo statistično poročilo. Gre za evropsko pobudo, ki želi izboljšati razumevanje pravilnega zdravljenja in omejiti uporabo antibiotikov tam, kjer niso potrebni.
Širši razlog za takšna opozorila je bakterijska odpornost. Nekatere bakterije razvijejo ali pridobijo mehanizme, zaradi katerih določena zdravila proti njim ne učinkujejo več. Ko antibiotik odstrani občutljive bakterije, lahko odpornejše preživijo in se razširijo. Zdravljenje okužb, ki jih povzročajo, je lahko pozneje zahtevnejše, včasih pa so možnosti izbire učinkovitega zdravila omejene. Proti antibiotikom ne postanejo odporni ljudje, temveč bakterije, ki se lahko širijo med bolniki in otežujejo zdravljenje okužb. Posledice so lahko posebej resne pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, po zahtevnih operacijah ali presaditvah organov. Učinkoviti antibiotiki imajo pomembno vlogo tudi pri zdravljenju nekaterih rakavih bolnikov. Njihova učinkovitost je zato pomembna za precej širši del medicine, kot se morda zdi ob običajnem prehladu ali bolečem grlu.
Kaj storiti, kadar zdravnik antibiotika ne predpiše?
Odločitev zdravnika, da antibiotika ne predpiše, še ne pomeni, da bolezen ne potrebuje zdravljenja. Pri virusnih okužbah je običajno pomembno lajšanje simptomov, počitek in zadosten vnos tekočine. Za zniževanje vročine ali lajšanje bolečin so lahko primerna druga zdravila, vendar je treba pri njihovi izbiri upoštevati starost, spremljajoče bolezni in morebitne druge terapije. O varni uporabi lahko svetujeta zdravnik ali farmacevt. Posebno pozornost zahteva potek bolezni. Ob izrazitem poslabšanju, ponovnem pojavu težjih simptomov po začetnem izboljšanju ali nenavadno dolgem trajanju težav je potreben ponoven posvet z zdravnikom. Težko dihanje, motnje zavesti in drugi znaki resnega poslabšanja zahtevajo nujno zdravstveno pomoč. Pri dojenčkih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom je smiselno zdravstveni nasvet poiskati že ob zgodnejših opozorilnih znakih.
Kadar je antibiotik predpisan, mora bolnik upoštevati navodila glede odmerjanja, časovnih razmikov in trajanja zdravljenja. Terapije ni priporočljivo samovoljno prekinjati, podaljševati ali spreminjati, tudi če se počutje hitro izboljša. Ob neželenih učinkih ali dvomih o pravilni uporabi je potreben posvet z zdravstvenim strokovnjakom. Antibiotikov ne smemo deliti z drugimi niti jih hraniti za naslednjo bolezen. Pomembno vlogo ima tudi preprečevanje okužb. Higiena rok, ustrezno ravnanje s hrano, priporočena cepljenja in pravočasna zdravstvena obravnava lahko zmanjšajo tveganje za bolezni, pri katerih bi bilo zdravljenje sploh potrebno. Manj nepotrebnih okužb pomeni tudi manj okoliščin, v katerih se morajo zdravniki odločati o uporabi antibiotikov.
Pri antibiotikih ni odločilno, kako hitro posežemo po njih, temveč ali jih res potrebujemo. Odgovorna uporaba danes pomaga ohraniti njihovo učinkovitost za trenutke, ko lahko rešujejo življenja.