September nam še ponuja dneve za kratke rokave, toda v Sloveniji je to hkrati čas, ko lahko visokogorje že dobi povsem zimski obraz. Podnebni podatki kažejo, da sneg konec septembra v gorah sploh ne bi bil presenečenje. Precej težje vprašanje je, kako hitro bi se lahko letos spustil nižje.

Blejsko jezero je še povsem brez snega, medtem ko so višje ležeči vrhovi v ozadju že odeti v belo. (foto: Edward Bortoli / Unsplash)

Spodaj kratki rokavi, zgoraj sneg

Slovenija je dovolj majhna, da lahko septembra skoraj poletne in zimske razmere loči predvsem nadmorska višina. Medtem ko so temperature po nižinah še prijetne, je lahko skoraj 2.500 metrov višje zgodba povsem drugačna.

To lepo pokažejo podnebni podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za Kredarico. V primerjalnem obdobju 1991–2020 je bilo septembra v povprečju šest dni, ko je bila ob jutranjem merjenju zabeležena snežna odeja. Povprečna septembrska vsota dnevnih višin novozapadlega snega je znašala 35 centimetrov. Ne gre za količino, ki bi morala pasti naenkrat, temveč za povprečno mesečno vsoto dnevno izmerjenega novega snega.

Pobeljeni najvišji slovenski vrhovi v tem delu leta torej niso vremenska anomalija. Letos pa je izhodišče nekoliko posebno. ARSO je v podnebnem pregledu poletja 2026 navedel, da na Kredarici prvič v zgodovini primerljivih meritev od snežne sezone 1971/72 skozi vse poletje nobeno jutro niso izmerili snežne odeje. Sneg, ki je ostal še iz pomladi, je dokončno skopnel že konec maja.

Zdaj vstopamo v del leta, ko se lahko bela podoba vrhov vrne, vendar današnje razmere tega še ne napovedujejo. ARSO je v ponedeljek zjutraj na 1500 metrih napovedal od 11 do 15 stopinj Celzija, na 2500 metrih pa okoli 5 stopinj. Čez dan naj bi se postopno hladilo. Statistični koledar je za sneg v visokogorju torej že odprt, zračna masa nad Slovenijo pa je za zdaj še razmeroma topla.

Kaj bi moralo vreme obrniti?

Za takšen preobrat ni potrebno večtedensko zimsko obdobje. Če proti Alpam prodre dovolj hladen zrak in se sprememba ujame s padavinami, se lahko razmere v visokogorju spremenijo v nekaj dneh. Pri tem ni odločilna samo temperatura, ki jo zjutraj vidimo na telefonu. Pomembni so temperaturni profil ozračja, višina ničte izoterme, lastnosti zračne mase, intenzivnost padavin in lokalne razmere.

Prav tu se skriva odgovor na vprašanje iz naslova. September lahko po nekaj toplih dneh hitro pokaže povsem drugačen obraz, vendar se ta sprememba praviloma najprej pokaže na večji nadmorski višini. Prvi močnejši prodor hladnega zraka zato še ne pomeni belih cest po Sloveniji, lahko pa zelene vrhove v zelo kratkem času spremeni v pobeljene.

V nižinah je prag precej višji. Podnebni podatki ARSO za Ljubljano kažejo, da v primerjalnem obdobju 1991–2020 septembra v povprečju ni bilo niti enega dne s snežno odejo. Tudi oktobra je bila ta zelo redka, s povprečjem približno 0,2 dneva. Novembra se povprečje poveča na približno dva dneva.

Že Rateče na 864 metrih nadmorske višine kažejo drugačno sliko. Tam je bilo v istem primerjalnem obdobju oktobra v povprečju približno en dan s snežno odejo, novembra pa okoli osem. Razlika med Kredarico, alpsko dolino in Ljubljano lepo pokaže, zakaj vprašanje »Kdaj bo v Sloveniji prvič snežilo?« nima enega samega datuma.

Prva ohladitev še ne odpira vrat zimi

V prihodnjih dneh bomo sicer dobili manjši opomnik, da je poletja konec. Aktualni obeti kažejo prehodno ohladitev, vendar za zdaj ne gre za začetek daljšega hladnega obdobja. Za sneg bi potrebovali precej ugodnejše sovpadanje hladnega zraka in padavin.

Veliko zanimivejše bo zato spremljanje naslednjih prodorov hladnega zraka z napredovanjem jeseni. Za visokogorje je snežni scenarij od tega dela septembra klimatološko že povsem realen, v višjih alpskih dolinah postaja oktober precej zanimivejši, večina nižinske Slovenije pa običajno potrebuje večji korak proti pozni jeseni.

To pa še vedno ni mogoče pretvoriti v datum na koledarju. Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) s podsezonskimi napovedmi sicer sega do 46 dni v prihodnost, vendar so pri takšnem časovnem dosegu pomembnejše verjetnosti širših temperaturnih in vremenskih vzorcev kot napoved vremena v določenem slovenskem kraju na določen dan. Datum prvega sneženja več tednov vnaprej bi zato pomenil več natančnosti, kot jo lahko meteorološka napoved zanesljivo ponudi.

Milejša zima ne pomeni zime brez snega

Tudi pogled še dlje naprej ponuja zanimiv kontekst. Septembrska sezonska napoved Copernicus Climate Change Service daje za evropsko zimo zgodnje signale povečane verjetnosti nadpovprečnih temperatur na praktično vseh kopenskih območjih Evrope.

Takšna napoved ne govori o posameznih zimskih epizodah. Sezonsko povprečje je lahko nad običajnimi vrednostmi, vmes pa se še vedno zgodijo izraziti prodori hladnega zraka in sneženje. Nekaj zelo hladnih dni namreč ne določa povprečja celotne zime.

V širši vremenski sliki je letos pomemben tudi močan El Niño, ki je po septembrski oceni Copernicusa že vzpostavljen v tropskem Pacifiku. Kaj lahko takšno ozadje pomeni za prihodnje mesece, smo podrobneje pogledali v analizi, kaj lahko letošnja jesen in zima prineseta Evropi. Tudi sezonski signal pa ne pove, katerega jutra bo pred našimi vrati prvič belo.

Najprej bomo pogledovali proti vrhovom

Če torej danes iščemo najbolj konkreten odgovor, ga dobimo že iz slovenske podnebne statistike. Na Kredarici smo v delu leta, ko sneg ni nič nenavadnega. V alpskih dolinah bo z napredovanjem oktobra možnost vse bolj zanimiva, medtem ko za Ljubljano in večino nižin ni podlage za pričakovanje skorajšnjega snega.

Toda prav slovenski relief omogoča prizor, zaradi katerega je začetek jeseni tako zanimiv. Na isti dan lahko nekdo v dolini še sedi na soncu v kratkih rokavih, nad njim pa se najvišji vrhovi že prebujajo v povsem drugačnem letnem času.

Kdaj se bo to zgodilo letos, bo določil prvi dovolj izrazit prodor hladnega zraka s padavinami. Ko se bo pojavil v zanesljivejšem dosegu vremenskih modelov, glavno vprašanje ne bo več, ali lahko v slovenskem visokogorju sneži, temveč kako nizko se bo meja sneženja spustila.