Na prvi ortopedski pregled v Sloveniji čaka skoraj 26.000 ljudi, več kot 7.500 pa jih je že preseglo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Čeprav so čakalne vrste dolge, se termini med izvajalci močno razlikujejo. Preverili smo, kje je mogoče do ustreznega pregleda prej, na kaj paziti pri izbiri ambulante in kaj storiti, ko bolečine v kolenu ali kolku ne popustijo.

Zdravnik pacientki pojasnjuje rentgenski posnetek kolena. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Skoraj tretjina čakajočih je že presegla dopustno dobo

Po javnem pregledu podatkov zadnjega tedenskega poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo 14. oktobra 2026 na prvi ortopedski pregled v Sloveniji uvrščenih 25.980 ljudi. Med njimi jih je 7.526 čakalo dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, kar pomeni približno 29 odstotkov vseh čakajočih na to storitev. NIJZ je poročilo objavil 20. oktobra, podatkovni presek pa je šest dni starejši. To je pomembna razlika, saj se število čakajočih spreminja, prav tako pa se lahko iz dneva v dan spreminjajo termini, ki jih zdravstvene ustanove ponujajo novim pacientom.

Pri stopnji nujnosti redno je povprečna čakalna doba do prvega prostega termina znašala 178 dni, pri stopnji hitro 137 dni, pri stopnji zelo hitro pa 90 dni. Toda nacionalno povprečje ne pove, kako dolgo bo čakal posamezen bolnik. Nekatere ambulante imajo za isto poimenovano storitev proste termine še letos, druge objavljajo okvirne datume globoko v leto 2028. Pri tem gre izključno za prvi ortopedski pregled. Čakalnih dob za operacije kolena ali kolka ni mogoče neposredno primerjati s temi podatki, saj so posegi vodeni na ločenih čakalnih seznamih.

Kje so najkrajše čakalne dobe za ortopedski pregled?

Primerjava na državnem portalu eZdravje – čakalne dobe je 24. oktobra 2026 za storitev »Ortopedski pregled – prvi« pri stopnji redno pokazala velike razlike med izvajalci. Ortopedska ordinacija Saše Kosovinca v Ljubljani je kot prvi razpoložljivi termin navajala 24. november 2026, Ultramedica in Orto-ped pa 1. december. Pri Ortopedski bolnišnici Valdoltra je bil naveden okvirni termin v drugi polovici januarja 2027, pri Ortopedski kliniki UKC Ljubljana pa v drugi polovici aprila 2027. Še bistveno daljše okvirno čakanje je portal prikazoval za Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer je bil naveden marec 2028, in UKC Maribor, kjer je bil objavljen junij 2028.

Med najzgodnejšimi datumi je izstopala Kirurška klinika UKC Ljubljana s prvim razpoložljivim terminom 27. oktobra 2026. Vendar ta podatek ne pomeni, da lahko vsak pacient z ortopedsko napotnico tam opravi pregled v nekaj dneh. Klinika med drugim obravnava izbrane težave s stopalom, gležnjem in kolenom ter presoja indikacije za določene operativne posege. Ambulanta zato morda ne bo ustrezna za človeka, ki potrebuje drugačno ortopedsko obravnavo. Tudi pri drugih izvajalcih se lahko čakalne dobe razlikujejo glede na specialista, diagnozo in vrsto ambulante. Objavljeni datumi so informativni, zato jih je treba pred naročanjem preveriti neposredno pri izvajalcu.

Zakaj objavljeni termin še ni zagotovljen pregled?

Na portalu se pojavljata dve pomembno različni oznaki: prvi razpoložljivi termin in okvirni termin. Prvi praviloma navaja konkreten datum, pogosto tudi uro, medtem ko drugi označuje predvideno obdobje obravnave. Okvirni termin marca ali junija 2028 torej še ni osebno dodeljen datum pregleda. Nekatere ustanove namreč pred dokončno uvrstitvijo oziroma določitvijo termina opravijo triažo napotnice, pri kateri strokovno pregledajo dokumentacijo in presodijo ustreznost obravnave. Takšen postopek navajajo tudi posamezne bolnišnice na seznamu eZdravja, zato zgolj primerjava koledarskih datumov ne zadostuje.

Posebnost se lahko pokaže že pri posameznem izvajalcu. Pri Orto-pedu je glavni prikaz po večerni posodobitvi 24. oktobra navajal 1. december 2026, med informativnimi podatki posameznih ambulant pa so bili objavljeni tudi drugačni datumi. Portal opozarja, da takšni ambulantni podatki pri dejanskem naročanju niso nujno odločilni. Za pacienta je zato najkoristnejše vprašanje, ali ambulanta opravlja pregled zaradi njegove konkretne zdravstvene težave in kateri termin mu lahko potrdi. Enako velja za razlikovanje med ortopedskim pregledom odraslega in obravnavo otroka, saj vsi izvajalci ne sprejemajo obeh skupin pacientov.

Kako lahko pacient pride do pregleda prej?

Pri izbiri izvajalca je treba najprej preveriti natančen naziv storitve in stopnjo nujnosti na napotnici. Po pojasnilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je treba napotnico s stopnjo zelo hitro predložiti najpozneje v sedmih dneh po izdaji, pri stopnjah hitro in redno pa v 21 dneh. Najdaljša dopustna čakalna doba praviloma znaša 30 dni za zelo hitro, 90 dni za hitro in 180 dni za redno. Pri nekaterih storitvah veljajo izjeme, med drugim 360 dni za ortopedske operacije s stopnjama hitro in redno. Ta izjema ne velja samodejno za prvi ortopedski pregled. Kadar izvajalec ob naročanju ugotovi, da bo dopustna čakalna doba presežena, mora pacienta seznaniti z možnostjo obravnave pri drugem izvajalcu, kjer je storitev dostopna v predpisanem roku.

Pacient lahko preverja tudi druge ustrezne ustanove, čeprav je že naročen, vendar mora biti pred menjavo pozoren na pravila odpovedi termina. Če je zaradi izbire drugega izvajalca črtan s čakalnega seznama, mora napotnico novemu izvajalcu predložiti v petih delovnih dneh. Zato je smiselno najprej preveriti novo možnost in šele nato urejati spremembo naročila. Na Dnevnih Novicah smo podobno vprašanje dostopnosti obravnavali že pri okulističnih storitvah, kjer so se pokazale velike razlike v čakalnih dobah za specialistične preglede. Pri ortopediji je primerjava še posebej pomembna, ker lahko diagnoza in strokovna usmeritev ambulante odločilno vplivata na to, ali je izbrani izvajalec za pacienta primeren.

Bolečine v kolenu in kolku: Kdaj je treba ukrepati?

Bolečine v sklepih lahko človeka omejujejo že precej pred prvim obiskom ortopeda. Pri kolenu se težave pogosto pokažejo med hojo po stopnicah ali vstajanjem, pri kolku pa lahko bolečina v dimljah oziroma stegnu oteži daljšo hojo, sedenje ali obuvanje. Med možnimi vzroki so obraba sklepov, posledice poškodb in druga obolenja gibal, zato samo na podlagi mesta bolečine ni mogoče postaviti diagnoze. Prav tako vsaka obraba ne zahteva operacije. Pri osteoartrozi sodobne strokovne smernice med temeljnimi ukrepi poudarjajo prilagojeno terapevtsko vadbo, po potrebi uravnavanje telesne teže in ustrezno lajšanje bolečin. O napotitvi za morebitno zamenjavo sklepa se razmišlja predvsem takrat, ko simptomi pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, nekirurško zdravljenje pa ni dovolj učinkovito ali ni primerno.

Drugače je pri nenadnih ali hitro napredujočih težavah. Močno boleč, vroč in otekel sklep, posebej ob povišani telesni temperaturi ali splošnem slabem počutju, lahko opozarja na resno okužbo in zahteva takojšnjo zdravniško oceno. Enako velja za hudo bolečino po poškodbi, ko človek ne more obremeniti noge. Takšnih stanj ni primerno reševati z iskanjem rednega termina na spletu. Če se dolgotrajne težave med čakanjem opazno poslabšajo, je potreben ponoven posvet z zdravnikom, ki lahko presodi nadaljnje ukrepe in ustreznost stopnje nujnosti. Podatki o čakalnih dobah so bolnikom lahko dragocena pomoč pri izbiri izvajalca, vendar pri odločitvi ne sme prevladati najzgodnejši datum, temveč možnost pravočasne in strokovno ustrezne obravnave.