Osrednjeslovenska ni več prva po razpoložljivem dohodku na prebivalca. Novi podatki SURS za leto 2025 razkrivajo, da je na vrhu jugovzhodna Slovenija, druga pa Koroška. Dohodki so se povečali v vseh 12 slovenskih regijah, a razlike med njimi ostajajo.

Zemljevid slovenskih statističnih regij s poudarjenimi tremi regijami z najvišjim razpoložljivim dohodkom na prebivalca leta 2025. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija. Podatki: SURS, 2025.)

Na vrhu le 42 evrov razlike med regijama

Najvišji razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je bil leta 2025 zabeležen v jugovzhodni Sloveniji. Po podatkih, ki jih je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil 22. oktobra 2026, je znašal 18.638 evrov na prebivalca. Koroška se je z 18.596 evri uvrstila tik za njo. Vodilni regiji tako loči komaj 42 evrov na leto.

Osrednjeslovenska regija je tretja z 18.368 evri, Posavska pa četrta z 18.324 evri. Med njima je razlika le 44 evrov. Čeprav je bila osrednjeslovenska regija v prvotni statistični objavi za leto 2024 na prvem mestu, velja pri primerjavi upoštevati poznejše revizije podatkov. Sedanja tretja uvrstitev ne pomeni, da so se dohodki njenih prebivalcev zmanjšali. Po najnovejših primerljivih podatkih so se namreč medletno nominalno povečali za 4,8 odstotka.

Kolikšen je dohodek na prebivalca v vaši regiji?

Slovensko povprečje je leta 2025 znašalo 17.926 evrov na prebivalca. Presegalo ga je sedem statističnih regij, pet jih je ostalo pod njim. Razlike so razvidne iz lestvice, ki prikazuje letni razpoložljivi dohodek v vseh 12 slovenskih regijah.

Vir: SURS, Računi gospodinjstev po regijah, 2025. Zneski so letni in ne predstavljajo povprečnih neto plač.

Na dnu lestvice je Pomurska s 16.409 evri na prebivalca oziroma 1.517 evrov pod državnim povprečjem. Razlika med najvišjim in najnižjim regionalnim dohodkom znaša 2.229 evrov na leto. Gre za razlike med statističnimi povprečji regij, ne za primerjavo plač posameznikov.

Posavje z najvišjo rastjo, Podravje z najnižjo

Razpoložljivi dohodek na prebivalca se je leta 2025 nominalno povečal v vseh slovenskih regijah, na državni ravni za pet odstotkov. Največjo rast so zabeležili v Posavju, kjer je dosegla 7,8 odstotka. Sledili sta Goriška s 7,1 odstotka in jugovzhodna Slovenija s 6,3 odstotka. Najpočasneje so dohodki rasli v Podravju, in sicer za 2,4 odstotka. Na Koroškem je bila rast 4,2-odstotna, v Savinjski regiji pa 6,1-odstotna.

Posavska regija je tako po rasti dohodkov na prvem mestu, po njihovi višini pa na četrtem. Ti podatki kažejo, kako različno se spreminjajo dohodkovne razmere po državi. Ker gre za nominalne stopnje rasti, iz njih še ni mogoče razbrati, koliko se je ob hkratnem gibanju cen dejansko povečala kupna moč prebivalcev.

Razpoložljivi dohodek ni enak neto plači

Podatek o 18.638 evrih na prebivalca v jugovzhodni Sloveniji ne pomeni, da zaposleni v tej regiji v povprečju prejmejo toliko letne neto plače. Regionalni računi gospodinjstev poleg dohodkov iz dela vključujejo tudi prihodke iz premoženja, pokojnine in socialne transferje, upoštevajo pa še učinke davkov in prispevkov. Skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstev se nato preračuna na prebivalca.

Tudi zato ga ne moremo enačiti z denarjem, ki družini ostane po plačilu vsakodnevnih življenjskih stroškov. Gospodinjstvi s podobnimi prihodki sta lahko v precej različnem finančnem položaju, če eno plačuje visoko najemnino, drugo pa živi v lastni nepremičnini brez stanovanjskega posojila. Pri ocenjevanju dejanske kupne moči je pomemben tudi razkorak med plačami in cenami stanovanj, ki ga regionalna lestvica dohodkov sama ne prikazuje.

Zakaj gospodarsko središče Slovenije ni prvo?

Ljubljana z okolico ostaja pomembno gospodarsko in zaposlitveno središče države, vendar gospodarska moč posamezne regije še ne pomeni, da bodo njeni prebivalci vodili po vseh dohodkovnih kazalnikih. Regionalni bruto domači proizvod meri ustvarjeno gospodarsko vrednost na določenem območju, razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa sredstva, ki jih imajo prebivalci po prerazdelitvi dohodkov na voljo za potrošnjo in varčevanje.

Razlike med tema meriloma dodatno osvetljujejo podatki SURS o razmerju med razpoložljivim in primarnim dohodkom gospodinjstev. V osrednjeslovenski regiji je ta delež leta 2025 znašal 80,1 odstotka, na Gorenjskem 84,6 odstotka, slovensko povprečje pa je doseglo 85,3 odstotka. Ti deleži opisujejo razmerje med statističnima kategorijama pred prerazdelitvijo dohodkov in po njej, ne pa davčne stopnje posameznega prebivalca.

Na širše razmere opozarja tudi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). V Poročilu o razvoju 2026 je med pomembnimi izzivi izpostavil dostopnost stanovanj in socialno vključenost ranljivejših skupin. To sta področji, ki lahko bistveno vplivata na kakovost življenja, čeprav ju sama lestvica regionalnih dohodkov ne meri.

Prva štiri mesta loči le 314 evrov

Po podatkih SURS je razpršenost razpoložljivega dohodka med slovenskimi regijami leta 2025 znašala 2,7 odstotka. Kazalnik opisuje razlike med regionalnimi povprečji, ne pa dohodkovne neenakosti med posameznimi gospodinjstvi znotraj iste regije. V zadnjem desetletju se je gibal med 2,1 in 3,4 odstotka.

Podrobnejši podatki o regionalnih računih in drugih ekonomskih kazalnikih so dostopni tudi prek državnega portala Odprti podatki Slovenije (OPSI). Pri primerjavi različnih zbirk je treba upoštevati njihove metodologije, saj podobna poimenovanja dohodkovnih kazalnikov še ne pomenijo, da so podatki izračunani na enak način.

Na letošnji lestvici je posebej opazen tesen vrh. Med jugovzhodno Slovenijo na prvem in Posavsko na četrtem mestu je zgolj 314 evrov letne razlike na prebivalca. Osrednjeslovenska je tretja, vendar so si prve štiri regije po tem kazalniku precej bližje, kot bi utegnil nakazovati sam vrstni red.