Naslovnica Gospodarstvo Ocene Slovenije ostajajo stabilne, a bi lahko bile še boljše

Ocene Slovenije ostajajo stabilne, a bi lahko bile še boljše

Avtor: Spletno Uredništvo
Bonitetne ocene Republike Slovenije ostajajo spodbudne. Stabilnost bonitetnih ocen v obdobju pandemije kaže na to, da Slovenija pri vlagateljih uživa ugled trdne in zaupanja vredne države.
Tudi agencija FItch Ratings pravi, da slovenskemu gospodarstvu kaže dobro (foto: solvencyiiwire.com/Gideon Benari)

V letu, ki se pravkar izteka, so vse štiri globalno najpomembnejše bonitetne agencije potrdile visoke bonitetne ocene naše države. Trenutna ocena Slovenije pri agenciji Standard & Poor’s  je AA-, pri agenciji Moody’s je ocena A3, pri Fitch Ratings je ocena A, pri agenciji DBRS je ocena A (high), pri vseh štirih pa je poleg ocene enotna napoved o stabilnih obetih za bližnjo prihodnost.

»Pri agenciji Standard and Poor’s ima Slovenija najvišjo bonitetno oceno AA-. S tem se uvršča v razred z visoko stopnjo zaupanja vlagateljev (»high grade rating«). Visoke bonitetne ocene te in ostalih agencij zagotavljajo Sloveniji nemoten dostop do financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih po ugodnih obrestnih merah,« so poudarili v sporočilu Ministrstva za finance Republike Slovenije (MF).

Poleg tega se te 4 agencije strinjajo, da so negativne posledice pandemije za Slovenijo obvladljive, saj je Slovenija v pandemsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami in z dobro delujočim gospodarstvom. Prav tako se je po njihovem mnenju slovenska vlada s protikoronskimi ukrepi ustrezno odzvala na krizne razmere, javne finance RS pa so premišljene in obetajo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja v naslednjih letih.

Sicer agencije opažajo nekoliko počasnejši odziv politik pri vpeljavi reform, povezanih s staranjem prebivalstva (npr. pokojninska reforma, reforma dolgotrajne oskrbe), predstavile pa so tudi največja tveganja za finance RS. Prvo predstavlja morebitna poglobitev korona-krize, ki bi imela precejšen negativen vpliv na javne finance in bi posledično povzročila dodatno rast dolga ter tako ogrozila srednjeročno gospodarsko rast.

Drugi dejavnik tveganja so interna politična neskladja, ki bi lahko povzročila poslabšanje obetov za dolgoročno gospodarsko rast ter učinkovite fiskalne politike oz. implementacije strukturnih reform. Prav tako pa agencije govorijo celo o realni možnosti dodatnega izboljšanja bonitetnih ocen Slovenije – če se gospodarstvo vrne na vzdržen trend rasti izpred pandemske krize, če se vpeljejo reforme glede staranja prebivalstva in pa tudi, če se zniža javni dolg.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.