Gospodarska zbornica Slovenije je gostila zaključno konferenco projekta SiQUID, oziroma demonstracije vzpostavitve prve slovenske kvantno komunikacijske infrastrukture.
Prizor z zaključne konference programa SiQUID (foto: URSIV)
SiQUID je kratica za Slovenian Quantum Communication Infrastructure Demonstration, ali v prevodu slovenski projekt za vzpostavitev kvantne komunikacijske infrastrukture. Pri aktivnostih tega projekta so sodelovali Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, podjetje Beyond Semiconductor, Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov in projektna ekipa Urada Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV).
Na zaključni konferenci projekta, ki jo je gostila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so bili predstavljeni vsi dosežki doslej opravljenega raziskovalnega dela, vzpostavitve testnega omrežja za kvantno distribucijo ključev (QKD), razvoja optičnih povezav za končne uporabnike ter tudi dosedanje izkušnje partnerjev pri povezovanju znanosti, gospodarstva in državne uprave.
»Posebna pozornost je bila namenjena strateškemu pomenu projekta za nacionalno varnost, dolgoročno zaščito komunikacij kritične infrastrukture in pripravo na obdobje postkvantne kibernetske varnosti. Udeleženci so se seznanili z mednarodnimi aktivnostmi v okviru pobude EuroQCI ter z možnostmi prihodnjega čezmejnega povezovanja slovenskega omrežja z drugimi evropskimi kvantnimi komunikacijskimi omrežji.
Pomemben del programa je bila okrogla miza ‘Sinergija ekosistema’, na kateri so predstavniki raziskovalnih organizacij, gospodarstva in državne uprave razpravljali o prihodnjem razvoju kvantnih komunikacij, potrebah končnih uporabnikov in možnostih prenosa raziskovalnih rezultatov v operativno uporabo,« so pojasnili z Urada Vlade RS za informacijsko varnost.
Dodali so, da konec razvojne faze projekta pomeni tudi izhodišče za nadgradnjo kvantno varnih komunikacij, povezovanje z evropsko infrastrukturo in pripravo varnega slovenskega kibernetskega ekosistema na bližnjo prihodnost. Izkazalo pa se je tudi, da že danes Slovenija že razpolaga z znanjem, partnerstvi in tehnološkimi zmogljivostmi za aktivno sodelovanje pri oblikovanju skupne kvantne prihodnosti v EU.
Obenem so z državnih organov projekt pohvalili z vidika uspešne porabe razvojnih sredstev iz ‘Načrta za okrevanje in odpornost’ za krepitev digitalne preobrazbe države, za večjo odpornosti kritične infrastrukture ter za dolgoročno varnost ključnih komunikacij.