Na zasedanju Ministrov za obrambo držav članic zveze NATO je bilo veliko govora o finančnem področju oziroma o naložbah v obrambno industrijo. Slovenija ni dosegla svojega cilja, da bi že lani za obrambo namenila 2 % odstotka bruto domačega proizvoda.

Prizor s februarske predstavitve na poligonu Poček (foto: Bruno Toić/MO)

V Bruslju je bil osrednji poudarek razprav ministrov namenjen uresničevanju obljub, sprejetih lanskem na zasedanju zveze NATO v Haagu. Tedaj so se evropske zaveznice zavezale k večjim vlaganjem v obrambo, da bi prevzele večjo odgovornost za lastno varnost in izboljšale svoje obrambne sposobnosti. Slovenija pa ni dosegla svojega cilja, da bi lani za obrambo namenila 2 % odstotka bruto domačega proizvoda.

»Dejanski obrambni izdatki za leto 2025 so znašali 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda. To se kaže tudi v nadaljnjih primanjkljajih pri razvoju zmogljivosti, zato bo morala Slovenija v prihodnosti storiti več in hitreje, da bi nadoknadila večletne primanjkljaje ter uresničila sprejete prednostne cilje zmogljivosti,« so glede tega pojasnili z Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

Na zasedanju obrambnih ministrov v prestolnici Belgije so se prisotni po pregledu uresničenega v lanskem letu posvetili nadaljnji krepitvi evropske obrambne industrije, zagotavljanju zadostnih proizvodnih zmogljivosti ter pospešenemu razvoju inovacij in novih tehnologij. Slovenijo je na sestanku zastopal minister za obrambo Valentin Hajdinjak, ki je napovedal pregled nacionalnih načrtov rasti obrambnih izdatkov od leta 2026 naprej.

Kot kaže bo v Sloveniji največja pozornost namenjena nakupu ustreznih obrambnih sistemov, pa tudi k optimizaciji strukture vojaških sil, h krepitvi bojne pripravljenosti ter k poskusu odprave kadrovskih težav. Omenjena sta bili tudi krepitev obrambne industrije ter pospešitev procesov modernizacije in inovacij. Jeseni se tudi zato predvideva pomemben poslovni sestanek z vrhom nemškega obrambnega ministrstva.