Nov hladilnik, pralni ali pomivalni stroj lahko hitro pomeni več sto evrov izdatka, pri opremljanju celotne kuhinje pa račun zraste še precej višje. Se po takšen nakup splača čez mejo? Evropska primerjava razkriva zanimivo sliko: ena slovenska soseda je občutno cenejša, pri dveh pa je raven cen celo višja kot pri nas.

Primerjava ravni cen gospodinjskih aparatov med Slovenijo in sosednjimi državami razkriva precejšnje razlike. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Slovenija nad povprečjem EU, Italija precej nižje

Najnovejša primerjava ravni cen Eurostata za leto 2025 Slovenijo pri gospodinjskih aparatih postavlja nekoliko nad povprečje Evropske unije. Če je povprečje EU postavljeno pri 100, je slovenski indeks znašal 102,1. Precej drugačna je slika v Italiji z indeksom 92,5, medtem ko sta bili Avstrija s 107,9 in Hrvaška s 108,6 nad Slovenijo.

Med Slovenijo in tremi sosedami je bila tako najnižja primerjalna raven cen gospodinjskih aparatov v Italiji, najvišja pa na Hrvaškem. Preračun pokaže, da je bila slovenska raven približno 10,4 odstotka višja od italijanske. Avstrijska je bila približno 5,7 odstotka višja od slovenske, hrvaška pa približno 6,4 odstotka višja.

Italija – 92,5 / EU – 100,0 / Slovenija – 102,1 / Avstrija – 107,9 / Hrvaška – 108,6

Toda teh številk ne gre brati kot cenika za en pralni stroj ali hladilnik. Nanašajo se na celotno skupino gospodinjskih aparatov, zato je lahko pri konkretnem modelu razmerje med državami povsem drugačno.

Eurostat primerjave pripravlja v okviru programa paritet kupne moči. Nacionalni statistični organi zbirajo cene primerljivih in reprezentativnih izdelkov, iz njih pa nastanejo indeksi za primerjavo ravni cen med državami. Vrednost nad 100 pomeni raven nad povprečjem EU, vrednost pod 100 pa raven pod njim.

Čez mejo ni nujno ceneje

Za kupca se prava računica začne šele pri konkretnem aparatu. Na ceno vplivajo trgovec, znamka, model in trenutne akcije, proizvajalci ponujajo promocije ali vračila dela kupnine, pri večjih napravah pa lahko svoje dodajo še dostava, prevoz, montaža in odvoz starega aparata.

Zato ponudba, ki je na prvi pogled cenejša za nekaj deset evrov, po seštevku vseh stroškov ni nujno več tako ugodna. Povsem drugačna je lahko računica pri nakupu več naprav hkrati, ko se tudi manjše cenovne razlike seštejejo v precej večji znesek.

Tudi izraz bela tehnika je nekoliko ožji od Eurostatove skupine gospodinjskih aparatov. Ta zajema velike električne naprave, kot so hladilniki, zamrzovalniki, pralni in pomivalni stroji ter naprave za kuhanje, pa tudi manjše električne aparate za gospodinjstvo.

Ponudba se ob tem hitro spreminja. O tem, kako se spreminjajo gospodinjski aparati v naših kuhinjah, smo na Dnevnih Novicah že pisali ob pogledu na tehnologije, ki prihajajo v kuhinje prihodnosti.

Pri primerjavi lahko odloči že oznaka modela

Dva hladilnika istega proizvajalca sta lahko na fotografiji skoraj enaka, cena pa različna z razlogom. Razlikujeta se lahko po prostornini, energijskih lastnostih, opremi ali izvedbi, podobno pa velja za pralne stroje, pečice in druge večje naprave. Primerjava zgolj po znamki in videzu zato ni dovolj.

Pred nakupom je najbolje preveriti popolnoma enako oznako modela in nato primerjati končni znesek. Če je razlika le nekaj deset evrov, jo lahko hitro izničijo stroški poti ali dostave. Pri dražjem aparatu oziroma hkratnem nakupu več naprav pa lahko razmeroma majhna cenovna razlika pomeni že opaznejši prihranek.

V račun sodijo tudi storitve, ki jih ob pogledu na veliko številko ob izdelku zlahka spregledamo: dostava do stanovanja, priklop, montaža in odvoz stare naprave. Pri nakupu pri trgovcu v drugi državi EU ima potrošnik evropsko varstvo potrošnikov, toda če se z velikim aparatom kaj zaplete, sta lahko vračilo in urejanje težave s prodajalcem na drugi strani meje precej manj praktična kot pri nakupu bližje domu.

Kaj pa cene pri nas?

Ob splošnem občutku dražjega življenja je zanimiv še pogled na najnovejše slovenske podatke. Avgusta 2026 so bile življenjske potrebščine v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) medletno v povprečju dražje za 3,0 odstotka. Vendar se vse cene niso premikale navzgor.

Trajno blago je bilo avgusta v povprečju za 1,0 odstotka cenejše kot leto prej. Tega podatka ne moremo neposredno prenesti na belo tehniko, saj trajno blago predstavlja širšo statistično skupino. Pokaže pa, zakaj iz splošne inflacije ni mogoče sklepati, da se podobno dražijo tudi hladilniki, pralni stroji in drugi večji gospodinjski aparati.

Eurostatova primerjava zato ponuja predvsem dobro izhodišče. Pove, v katerih državah je bila splošna raven cen gospodinjskih aparatov višja ali nižja, za dejanski prihranek pa je treba preveriti isti model, aktualno ponudbo in vse stroške, ki pridejo zraven.

Včasih se pot čez mejo lahko izplača. Toda kot kažejo številke, je precej pomembno tudi, čez katero mejo se odpravite.