Slovensko zdravstvo: Svetovni preboji in rezultati nad povprečjem EU

Avtor:
Slovensko javno zdravstvo pogosto povezujemo s čakalnimi vrstami, vendar evropske primerjave razkrivajo tudi manj znano plat. V Ljubljani je deček Urban kot prvi na svetu prejel gensko terapijo Urbagen za sindrom CTNNB1, domači kirurgi izvajajo zahtevne presaditve srca, v presejalne programe za raka pa se vključuje nadpovprečno veliko ljudi. Kje slovensko zdravstvo dejansko presega evropsko povprečje in kaj imajo od tega bolniki?

slovensko zdravstvo svetovni preboji

Kirurška ekipa med operativnim posegom. (foto: Getty Images / Unsplash+)

Urbagen: Svetovni prvenec pri zdravljenju sindroma CTNNB1

V UKC Ljubljana je deček Urban kot prvi bolnik na svetu prejel gensko nadomestno terapijo Urbagen, posebej razvito za sindrom CTNNB1. Zdravilo je namenjeno raziskovalnemu zdravljenju redke genetske motnje, ki vpliva na razvoj živčnega sistema. Pri njegovem nastanku so sodelovali Fundacija CTNNB1, slovenski zdravniki, Kemijski inštitut in raziskovalci iz tujine. Zdravilo so vnesli v možganska prekata, kar zahteva nevrokirurško natančnost in skrbno spremljanje otroka po posegu.

Po poročilu Kemijskega inštituta o genski terapiji je v klinično študijo predvidena vključitev dvanajstih otrok. Najprej bodo ocenjevali varnost zdravljenja, nato morebitne učinke. Prva uporaba zdravila Urbagen zato še ni dokaz ozdravitve ali znak, da je terapija že dostopna kot običajno zdravljenje.

Posebnost projekta je tudi njegov nastanek: do klinične faze ga je brez velikega farmacevtskega partnerja pripeljala neprofitna fundacija. Za bolezen, ki prizadene zelo malo otrok, je že organizacija takšne raziskave izjemno zahtevna. Ljubljana je s tem postala prizorišče prve klinične uporabe zdravila Urbagen za sindrom CTNNB1. Dosežek potrjuje, da lahko slovenske raziskovalne in zdravstvene ustanove sodelujejo pri razvoju najzahtevnejših oblik sodobnega zdravljenja.

Presaditve srca: 25 posegov in 103 presaditve organov

Ko je na voljo primerno darovano srce, začne teči čas. Organ je treba varno prepeljati, prejemnika pripraviti na operacijo in zagotoviti ekipo za intenzivno zdravljenje. Presaditve v Sloveniji opravljajo v UKC Ljubljana, pri izmenjavi organov pa sodeluje mednarodna mreža Eurotransplant. Uspešnost programa je odvisna od usklajenega dela precej več ljudi kot le kirurgov v operacijski dvorani.

Javni zavod Slovenija-transplant za zadnje zaključeno leto navaja 103 presaditve organov, med njimi 25 src, 44 ledvic, 22 jeter, deset pljuč in dve trebušni slinavki. Slovenija se po številu presaditev srca na milijon prebivalcev uvršča med najuspešnejše države sveta. Za majhen zdravstveni sistem je posebej pomembno, da takšne posege izvaja redno in da imajo bolniki po operaciji zagotovljeno nadaljnje spremljanje.

Presaditev pomeni začetek novega obdobja zdravljenja, ne njegovega konca. Prejemnik potrebuje zdravila proti zavrnitvi organa, preglede in hitro odzivanje ob morebitnih zapletih. V okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja to zahtevno zdravljenje ni rezervirano zgolj za ljudi, ki bi si ga lahko plačali sami.

Slovenska onkologija: Električni impulzi in razvoj novih terapij

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana raziskovalci pri zdravljenju raka uporabljajo tudi znanje iz elektrotehnike. Pri elektrokemoterapiji kratki električni impulzi začasno povečajo prepustnost celičnih membran, kar nekaterim zdravilom olajša vstop v tkivo. Pri sorodni tehniki, genskem elektroprenosu, raziskujejo vnos genskega materiala. Za razvoj in uporabo takšnih postopkov so potrebni onkologi, biologi, fiziki in inženirji.

V raziskavah Onkološkega inštituta Ljubljana je opisan tudi projekt SmartGene.si, povezan s kliničnim preizkušanjem genskega elektroprenosa zapisa za beljakovino IL-12. Nekdanji šestčlanski laboratorij se je razvil v oddelek z več kot dvajsetimi raziskovalci, vpetimi v domače in mednarodne raziskave.

Elektrokemoterapija se uporablja tudi zunaj Slovenije. Slovenski dosežek je v razvoju znanja in preverjanju njegovih možnosti pri bolnikih. Preden nova tehnika postane del redne zdravstvene oskrbe, morajo raziskovalci dokazati njeno varnost in učinkovitost. Prav povezovanje raziskovalnega dela z zdravljenjem bolnikov je eno od področij, na katerih slovenska onkologija gradi svojo mednarodno strokovno prepoznavnost.

Smrti zaradi zdravljivih vzrokov: Slovenija 64, EU 90

Vrhunske operacije pritegnejo pozornost, uspešnost zdravstva pa se meri tudi po tem, koliko prezgodnjih smrti je mogoče preprečiti s pravočasno in učinkovito oskrbo. V Sloveniji je starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi zdravljivih vzrokov znašala 64 na 100.000 prebivalcev, v EU pa približno 90. Razlika je okoli 29 odstotkov. Kazalnik omogoča primerjavo držav z različno starostno sestavo prebivalstva; ne pomeni, da ima vsak posameznik za toliko manjše tveganje.

Po evropskem zdravstvenem profilu Slovenije je pričakovana življenjska doba dosegla 82,3 leta, evropsko povprečje pa 81,7 leta. Pri bolnikih, starejših od 45 let, je bila tridesetdnevna umrljivost po akutnem srčnem infarktu 5,7 odstotka, v EU 6,1 odstotka. Gre za različna kazalnika in različni opazovani obdobji, zato ju ni mogoče združevati v enotno oceno uspešnosti. Na življenjsko dobo poleg zdravljenja vplivajo tudi življenjske razmere, prehrana in okolje, vendar ugodni rezultati pri zdravljivih boleznih kažejo, da slovenska zdravstvena oskrba na nekaterih pomembnih področjih presega evropsko povprečje.

DORA, ZORA in Svit: Višja udeležba kot v povprečju EU

Pri organiziranem presejanju raka se razlika pogosto začne z navadnim vabilom na pregled. DORA je namenjena zgodnjemu odkrivanju raka dojk, ZORA nevarnih sprememb materničnega vratu, Svit pa raka debelega črevesa in danke ter predrakavih sprememb. Programi sistematično vabijo ljudi iz ciljnih skupin in ob sumljivem izvidu predvidijo nadaljnjo diagnostiko.

Primerjalni graf evropskega zdravstvenega profila kaže pri presejanju raka dojk približno 77-odstotno udeležbo v Sloveniji proti 56-odstotni v EU. Pri raku materničnega vratu je razmerje 73 proti 57 odstotkom, pri raku debelega črevesa in danke pa 59 proti 46 odstotkom. Vsi pari izhajajo iz istega prikazanega referenčnega obdobja; starostne skupine in pogostost vabljenja se med državami lahko razlikujejo.

Za bolnika številka pomeni več kot zgolj dobro uvrstitev. Večja odzivnost daje več priložnosti, da zdravniki bolezen odkrijejo, preden povzroči izrazite težave. To lahko vpliva na obseg potrebnega zdravljenja in možnosti okrevanja. Visoka udeležba seveda ne zagotavlja, da bo vsak rak odkrit pravočasno, kaže pa, da organizirana preventiva v Sloveniji dosega velik del povabljene populacije.

Javno zavarovanje: Nižji delež neposrednih plačil

Ob resni bolezni družino poleg zdravljenja skrbi tudi račun. Slovenski sistem temelji na obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki se financira predvsem iz prispevkov zaposlenih, delodajalcev in obveznega zdravstvenega prispevka. Po podatkih Ministrstva za finance sredstva zbira in upravlja ZZZS ter iz njih financira dogovorjene storitve izvajalcev. Pri delu zdravstvenih obveznosti in naložb sodeluje tudi državni proračun.

V primerljivih podatkih so neposredna plačila gospodinjstev predstavljala 12 odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov v Sloveniji in 16 odstotkov v EU. Primerjava izhaja iz obdobja pred spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; sedanje razporeditve stroškov ne opisuje v celoti. Prav tako ni podatek o tem, koliko za zdravstvene prispevke plača povprečna družina, temveč o deležu neposrednih izdatkov v celotni zdravstveni porabi. Zahtevno zdravljenje, ki je vključeno v pravice obveznega zavarovanja, bolnika praviloma ne postavi pred zahtevo, naj celoten strošek poravna sam. Slovenija ima sicer težave s čakalnimi dobami, vendar solidarnostno financiranje ostaja pomembna zaščita pred visokimi neposrednimi stroški bolezni.

Sedem kazalnikov nad OECD in digitalno zdravstvo pred EU

Po analizi Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Slovenija pri sedmih od desetih izbranih kazalnikov dostopnosti in kakovosti oskrbe presegla povprečje OECD. Ta primerjalna skupina ni enaka EU. Med ugodnimi rezultati izstopajo poraba antibiotikov, presejalni programi in manj hospitalizacij, ki jih je z ustrezno ambulantno oskrbo mogoče preprečiti. Zaradi astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni je bilo v Sloveniji 103 takšnih hospitalizacij na 100.000 prebivalcev, v EU pa 158.

Koristi zdravstvenega razvoja niso samo v zdravljenju. Dostop do elektronskih izvidov lahko bolniku prihrani obisk ustanove. Kot smo na Dnevnih Novicah poročali ob digitalizaciji slovenskega zdravstva, je Slovenija pri evropskem kazalniku dostopnosti elektronskih zdravstvenih podatkov dosegla 92,6 točke od 100, povprečje EU pa 86,5. Gre za oceno razvitosti elektronskega dostopa, ne za odstotek pacientov, ki storitev že uporabljajo.

Digitalni izvid sam po sebi ne skrajša čakanja na specialista. Evropski podatki opozarjajo, da ima Slovenija tudi več neizpolnjenih potreb po zdravstveni obravnavi kot povprečje EU, predvsem zaradi čakalnih dob. A to ne izniči rezultatov pri zahtevnih posegih, preventivi in posameznih kazalnikih zdravljenja. Največjo vrednost bodo te prednosti imele, ko bodo čim bolj enakomerno dosegljive bolnikom po vsej državi.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.