Odprete hladilnik, ta že ve, kaj je v njem. Pečica prepozna jed, kuhalna plošča pa prevzame del priprave kosila. Kar je še nedavno zvenelo kot prizor iz prihodnosti, počasi postaja resničnost.

Pametni kuhinjski aparati vse bolje prepoznavajo hrano in prevzemajo del vsakdanjih opravil pri pripravi obrokov. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Pametna kuhinja dobiva povsem nov pomen

Pridete domov, odprete hladilnik in razmišljate, kaj bi lahko pripravili iz sestavin, ki so ostale na policah. Nato pridejo na vrsto recept, temperatura pečice, čas priprave in preverjanje, ali je jed že gotova. Prav pri teh majhnih opravilih, ki jih med kuhanjem skoraj ne opazimo več, želi tehnologija prevzeti večjo vlogo.

Na letošnjem sejmu IFA v Berlinu so proizvajalci pokazali, kako hitro se spreminja pomen izraza »pametna kuhinja«. Telefon za upravljanje pečice in zaslon na hladilniku nista več glavni zgodbi. V ospredju so naprave, ki s kamerami prepoznavajo hrano, programska oprema, ki pomaga pri receptih, ter funkcije, ki zmanjšujejo potrebo po nenehnem preverjanju in nastavljanju med pripravo obroka.

Pečica, ki prepozna več kot sto jedi

Med bolj nazornimi primeri je Siemensova nova generacija pečic iQ700. Sistem lahko samodejno prepozna več kot sto različnih jedi in nato predlaga ustrezne nastavitve za pripravo. Siemens omogoča tudi shranjevanje priljubljenih receptov, zato lahko uporabnik ob naslednji pripravi iste jedi ponovno uporabi ustrezen program.

Mielejev CulinaryCoach gre po nekoliko drugačni poti. Pomočnik na osnovi umetne inteligence sprejema besedilo, glas in slike, zato mu lahko uporabnik pokaže tudi fotografijo ročno napisanega družinskega recepta. Sistem nato predlaga način priprave, prilagojen pečici, in ji lahko pošlje ustrezen program. Star recept tako ostane nespremenjen, tehnologija pa pomaga pri delu, pri katerem so bile doslej pomembne predvsem izkušnje.

Hladilnik dobiva oči in digitalni spomin

Pri hladilniku je potencialna sprememba še bolj vsakdanja. Samsungov Bespoke AI Family Hub ima notranjo kamero, funkcija AI Vision pa lahko ob dodajanju ali odstranjevanju prepoznava živila. Tako zbrane informacije pomagajo pri spremljanju zalog in rokov uporabnosti, povezane storitve pa lahko ponudijo tudi priporočila receptov. Samsung je model letos izpostavil med prejemniki priznanj IFA Innovation Awards 2026.

Prednost takšnega sistema postane jasna ob vprašanju, ki se v gospodinjstvih ponavlja skoraj vsak dan: kaj skuhati iz tega, kar je že doma? Trenutno sami pregledujemo police in iščemo ideje, zato so uporabni tudi nasveti, kako iz ostankov hrane pripraviti odlično kosilo. Če bo prepoznavanje živil dovolj zanesljivo, bi lahko del tega pregledovanja opravila naprava in nam pomagala uporabiti sestavine, preden nanje pozabimo.

Tudi testenine zahtevajo vse manj nadzora

Kamere in umetna inteligenca niso edini del spremembe. AEG je na IFA predstavil kuhalno ploščo OnePot Pasta, namenjeno pripravi testenin v eni posodi. Uporabnik izbere število porcij in doda sestavine v predvideno posodo, sistem pa nato uravnava ključni del priprave.

Po navedbah Electrolux Group, pod katero spada AEG, lahko postopek traja približno 15 minut. Jed so primerjali tudi s tradicionalno pripravljenimi testeninami v slepem senzoričnem preizkusu z več kot sto sodelujočimi, ki ga je izvedla Univerza gastronomskih znanosti v Pollenzu.

Prav ta primer dobro pokaže, kje bi se lahko zgodila največja sprememba. Ne nujno pri spektakularnem kuhinjskem robotu, temveč pri običajnih opravilih, zaradi katerih danes stojimo ob štedilniku, preverjamo čas in pazimo, da je rezultat takšen, kot mora biti.

Udobje ima svojo ceno

Kamera v hladilniku ali pomočnik, ki sprejema glas in fotografije, pa prinašata tudi vprašanja, ki jih pri klasičnih kuhinjskih aparatih skoraj nismo poznali. Več povezanih naprav pomeni več podatkov: pomembno postaja, kaj se obdeluje neposredno v napravi, kaj se pošilja spletnim storitvam in koliko informacij o svojih navadah smo pripravljeni zaupati proizvajalcem.

Tudi na letošnji IFA so razpravo o umetni inteligenci v kuhinji povezali s personalizacijo, zasebnostjo in zaupanjem uporabnikov. Za uspeh novih naprav zato verjetno ne bo dovolj, da zmorejo veliko. Njihove funkcije bodo morale biti dovolj uporabne, preproste in zanesljive, da jih bomo dejansko želeli uporabljati tudi potem, ko začetno navdušenje nad novostjo mine.

Leta 2027 bomo še vedno kuhali sami

Vse to ne pomeni, da bo leta 2027 vsak hladilnik poznal svojo vsebino ali da bo večerjo namesto nas pripravljala umetna inteligenca. Nekatere predstavljene rešitve so konkretni izdelki oziroma funkcije, pri drugih pa se lahko zmogljivosti, razpoložljivost ali načrti do prihoda na trg še spremenijo.

Toda premik je težko spregledati. Dolga leta smo od kuhinjskih aparatov pričakovali predvsem, da bodo dobro opravili eno nalogo. Zdaj naj bi znali tudi prepoznati, kaj pripravljamo, spremljati del zaloge, pomagati pri izbiri nastavitev in zmanjšati količino rutinskega dela.

Prava kuhinjska revolucija zato morda sploh ne bo videti revolucionarno. Opazili jo bomo takrat, ko bomo nekega dne ugotovili, da med pripravo večerje nekaterih stvari preprosto ne počnemo več sami.