Rušenje stavb: EU preučuje popis materialov – bo obvezen?

Avtor:
Pred rušenjem stare stavbe pogosto ostanejo vrata, radiatorji in drugi elementi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti drugje. Ko jih zmečkajo gradbeni stroji, je za takšno odločitev prepozno. Evropska komisija zato preučuje obvezne digitalne preglede materialov pred rušenjem. V Sloveniji, kjer so gradbeni odpadki lani predstavljali 73 odstotkov vseh nastalih odpadkov, bi nova ureditev lahko posegla tudi v načrtovanje del.

rusenje stavb gradbeni materiali

Rušenje stare stavbe in ohranjeni gradbeni materiali za ponovno uporabo. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Pred rušenjem bi lahko material dobil drugo priložnost

Na gradbišču je razlika med uporabnim radiatorjem in odpadno kovino pogosto vprašanje časa. Če ga odstranijo, preden pride bager, ga je mogoče pregledati in ponuditi drugemu lastniku. Če ga pustijo na steni, lahko skupaj z zidovjem konča v zabojniku za odpadke. Enako velja za del vrat, kovinskih ograj, lesenih elementov in opeke. Njihovo reševanje pa ni zastonj: še pred rušenjem je treba vedeti, kaj se splača odstraniti, kako to storiti varno in ali obstaja kupec.

Evropska komisija v evropski strategiji za gradnjo stanovanj predvideva možnost obveznih pregledov materialov pred rušenjem. Ti bi pomagali popisati, kaj se skriva v stavbi, kaj je primerno za ponovno uporabo in kaj bo treba predelati. Komisija je smiselnost takšne obveznosti nameravala oceniti do tretjega četrtletja 2026. Rok je že potekel, vendar iz strategije ne izhaja, da bi bil popis medtem uveden kot splošna dolžnost slovenskih lastnikov.

Pomen zgodnjega pregleda je predvsem praktičen. Če je za ohranjena vrata mogoče poiskati kupca še med pripravo rušitve, jih bo izvajalec lahko previdno odstranil in uskladil prevzem. Ko stavbo že podirajo, je takšna možnost pogosto izgubljena. Popis torej ni namenjen zgolj lepši statistiki odpadkov, ampak odločitvam, ki jih je treba sprejeti pravočasno.

DECRA: kje bodo iskali material iz podrtih stavb?

Podjetje lahko za prenovo išče dvajset enakih vrat, nekaj kilometrov stran pa jih bodo prav toliko odstranili iz starega objekta. Če informacije ostanejo le pri izvajalcu rušenja, se gradbišči ne bosta povezali. Komisija zato načrtuje platformo DECRA, ki bi združevala podatke iz nacionalnih evidenc pregledov pred rušenjem. Proizvajalci in gradbena podjetja bi tako lažje preverili, kateri materiali bodo na voljo in kdaj jih bo mogoče prevzeti.

Podatek o številu kosov sam po sebi ni dovolj. Kupec mora poznati mere, stanje, lokacijo in tehnične lastnosti, zlasti če gre za konstrukcijske dele. Pri nekaterih elementih je pred novo vgradnjo potreben strokovni pregled, materiali z nevarnimi snovmi, kot je azbest, pa zahtevajo posebno odstranjevanje. Tudi zato ni vseeno, ali govorimo o ponovni uporabi ali recikliranju: ohranjena vrata lahko znova služijo kot vrata, zdrobljen beton pa šele po obdelavi postane primeren agregat. Digitalna zbirka bi olajšala iskanje, ne bi pa odpravila stroškov skladiščenja, prevoza in preverjanja kakovosti.

Slovenija: 7,7 milijona ton gradbenih odpadkov

Po podatkih SURS o odpadkih je leta 2025 v Sloveniji nastalo 7,7 milijona ton gradbenih odpadkov, kar je 73 odstotkov vseh nastalih odpadkov. Njihova količina se je v primerjavi z letom prej povečala za pet odstotkov. To je velik del materialov, ki jih obravnavajo zbiralci in predelovalci, ni pa sedem milijonov ton uporabnih oken, vrat in opek. Gradbeni odpadki vključujejo tudi velike količine mineralnih materialov, ki jih ni mogoče kar preseliti v drugo stavbo.

SURS navaja še, da je bilo od vseh odpadkov, obdelanih s končnimi postopki, skoraj 63 odstotkov uporabljenih za zasipanje, približno tretjina pa reciklirana. Deleža veljata za vse vrste odpadkov, ne le za gradbene. Zasipanje, recikliranje in neposredna ponovna uporaba so različni postopki: iz istega starega objekta je mogoče beton predelati v agregat, radiator pa v primernih okoliščinah ohraniti kot izdelek. Prav to razlikovanje daje predhodnemu popisu smisel, ker bi lahko že pred rušitvijo pokazal, kaj ima možnost za novo uporabo in kaj je primerno predvsem za predelavo.

Za slovenska podjetja se računica pogosto začne pri razdalji. Prevoz težkih materialov lahko hitro preseže njihov tržni prihranek, vrata ali radiatorji pa potrebujejo prostor in včasih tudi popravila. Če se rušitev in novogradnja odvijata blizu skupaj, je izmenjava lažja. Če kupca ni, še tako natančen seznam sam po sebi ne spremeni materiala v prihodek.

Kaj investitorja zavezuje že danes?

Odstranitev objekta v Sloveniji že zdaj ni zgolj dogovor z izvajalcem in naročilo odvoza ruševin. Investitor mora zagotoviti pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki, v primerih, ki jih določajo predpisi, pa tudi načrt gospodarjenja z njimi. Posebna previdnost je potrebna pri starejših objektih, v katerih so lahko materiali z azbestom. Njihovo odstranjevanje zahteva predpisane postopke in usposobljene izvajalce. Morebitni novi evropski pregled teh obveznosti ne bi nadomestil.

Na pomen veljavnih pravil opozarjajo tudi ugotovitve gradbenih inšpektorjev o nepravilnostih pri gradbenih delih. V tem primeru gre za nadzor nad sedanjo gradbeno zakonodajo, ne za evropsko platformo. Za slovenske lastnike bo zato pri morebitni novosti ključno vprašanje, ali bi lahko uporabili že pripravljeno dokumentacijo ali bi morali posebej naročiti dodatno presojo. Dokler ni konkretnih pravil, tudi stroška takšnega pregleda ni mogoče napovedati.

Toulouse: 978 radiatorjev, ki niso končali med ruševinami

Da material iz stare stavbe lahko postane del nove, kaže francoski Toulouse. Evropska agencija CINEA je 18. novembra predstavila rezultate, dosežene v projektu LIFE WASTE2BUILD. V petih letih so povezali 77 javnih in zasebnih gradbenih projektov ter uredili možnosti za izmenjavo materialov med gradbišči. Pri rušenju stanovanjskega stolpiča so pridobili 28.366 ton materialov, kar je pomenilo 99,2 odstotka količine, ki bi sicer postala odpadek. Med rešenimi elementi je bilo 978 radiatorjev in 280 rešetk za odvajanje deževnice.

Neposredno so ponovno uporabili 103 tone materialov, projekt pa je poročal o 814.000 evrih prihranka v primerjavi z nakupom novih izdelkov. Vseh 28.366 ton torej niso uporabili na enak način: del betona so na primer zdrobili v agregat. Pri novi šoli Bénézet so uporabili še 65,5 tone pridobljenega materiala, med drugim klopi, radiatorje in pohištvo. Za slovensko družinsko hišo iz teh številk ni mogoče izračunati primerljivega prihranka, francoski primer pa pokaže, kako pomembno je, da se rušitev in naslednja uporaba materialov načrtujeta skupaj.

Bo popis obvezen tudi za družinske hiše?

Tega za zdaj ni mogoče potrditi. Evropska strategija ne določa, ali bi obvezni pregled zajel vsako rušitev, samo večje stavbe ali tudi posamezne prenove. Prav tako ne določa, kdo bi tak pregled izvajal in koliko bi stal. V okvirnem dnevnem redu Evropske komisije je za 2. december 2026 predvidena predstavitev širšega akta o krožnem gospodarstvu. Datum se lahko spremeni, predvsem pa predstavitev predloga še ne pomeni začetka veljavnosti novih pravil.

Za lastnika, ki namerava stavbo odstraniti zdaj, zato ostajajo odločilne slovenske zahteve za konkretni poseg. Z izvajalcem pa se je smiselno že pri pripravi del pogovoriti, ali je mogoče vrata, kovinske dele ali drugo opremo varno ohraniti in zanjo poiskati uporabnika. Če se izkaže, da je ločeno odstranjevanje dražje od vrednosti materiala, bo odločitev drugačna. Prav te podatke bi bilo koristno poznati, še preden na gradbišče pripelje bager.

Izberite Dnevne Novice za svoj prednostni vir na Google. →

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.