V Koprski zaliv je istočasno gostil kar dve vaji odziva na ekološko nesrečo na morju – mednarodno vajo ‘POLex 2026’ in regijsko vajo ‘Neptun 2026’. Tako so naenkrat preverili različne ravni odziva na morebitno ekološko nesrečo na slovenskem morju.
Pogled iz zraka na dvojno vajo (foto: Droni EHI URSZR)
Slovensko vajo ‘Neptun 2026’ so pripravili Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Koper, Uprava RS za pomorstvo, Mestna občina Koper ter Občina Ankaran. Scenarij vaje je predvideval trčenje dveh plovil, pri katerem se je poškodoval rezervoar. Tako se je zaradi iztekanja na morski površini ustvaril oljni madež, ki je onesnažil del obalnega pasu na območju Debelega Rtiča in se širil tudi proti meji z Italijo.
»Na vaji je sodelovalo več kot 25 enot, služb, organov, podjetij in strokovnih organizacij, ki bi bile aktivirane pri odzivu na ekološke in druge nesreče na morju. Šlo je za predstavnike Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), Uprave RS za pomorstvo, pripadnike Civilne zaščite, gasilske, zdravstvene in policijske enote, občinske službe, strokovne in raziskovalne institucije ter druge deležnike,« so pojasnili z URSZR.
Mednarodno vajo ‘POLex 2026’ pa je Uprava RS za pomorstvo pripravila v okviru ‘Mehanizma za zaščito občutljivih jadranskih območij’ (ASAP) in programa ‘Interreg VI-B IPA ADRION’. Ta vaja je bila namenjena preverjanje pripravljenosti in usklajenega odzivanja nacionalnih pristojnih služb ob morebitnem večjem onesnaženju morja, poudarek pa je bil prav na meddržavnem sodelovanju.
Zato so bili poleg vseh že omenjenih slovenskih struktur med udeleženci predstavniki nacionalnih organov držav jadransko-jonske regije, Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA), Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA) in Agencije EU ter za mejno in obalno stražo Frontex. Sočasna izvedba vaj POLex in Neptun je omogočila, da so sodelujoči preverili prav vse ravni odziva na isti incident.
Tako so preizkusili operativne zmogljivosti odzivnih služb, izmenjavo informacij, usklajevanje ukrepanja ter uporabo specializiranih sredstev in standardnih operativnih postopkov pri odzivu na onesnaženje morja. Poleg tega se je pri slovenskem delu vaje prvič praktično preverilo ukrepanje pri morebitnem onesnaženju obalnega pasu, saj se nafta in sorodne oljnate snovi zaradi valovanja, vetrov in tokov nazadnje znajdejo na obali.
»V praktičnem delu vaje so udeleženci uporabili specializirano opremo državnih rezerv Civilne zaščite za omejevanje in odstranjevanje onesnaženja na morju in obalnem pasu, med drugim vodne pregrade, posnemovalce olja in prenosni sistem za zbiranje razlitih olj in plavajočih onesnaževal miniVac. Sodelovala sta tudi namensko plovilo EKO MAKSIM II podjetja Prosub in vlačilec podjetja Adria-tow, ki sta del sil zaščite, reševanja in pomoči.
Na vaji so deležniki tako preverili celotno odzivno verigo – od vodenja in usklajevanja intervencije do zaščite ljudi, živali in okolja ter odstranjevanja posledic onesnaženja,« so zaključili z URSZR.