Slovenska gospodinjstva so leta 2025 iz javnega vodovoda porabila 82,5 milijona kubičnih metrov vode, kar pomeni približno 106 litrov na prebivalca dnevno. Poraba je bila za 6,6 odstotka večja kot leto prej, izgube v omrežju pa so dosegle 49 milijonov kubičnih metrov. Najnovejša državna statistika razkriva, da se vprašanje učinkovite oskrbe ne konča pri domači pipi.

Poraba pitne vode v slovenskih gospodinjstvih narašča. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Koliko vode porabimo doma? Povprečje presega 100 litrov

Voda, ki jo natočimo v kozarec, je le majhen del tiste, ki jo vsak dan porabimo doma. Po statistiki SURS o javnem vodovodu so gospodinjstva v letu 2025 porabila 82,5 milijona kubičnih metrov vode. To na ravni države pomeni približno 226 milijonov litrov na dan. Če količino primerjamo z 2.130.986 prebivalci, kolikor jih je Slovenija imela sredi istega leta po uradnih podatkih SURS o prebivalstvu, dobimo približno 106 litrov na osebo dnevno. Gre za preračun uredništva Dnevnih Novic na podlagi dveh državnih objav, ne za neposredno izmerjeno porabo posameznika.

V to povprečje sodijo kuhanje, osebna higiena, pranje perila, pomivanje posode, splakovanje stranišč in druga gospodinjska opravila. Zato ga ni mogoče razumeti kot količino vode, ki jo prebivalec popije, niti iz njega sklepati, koliko je porabi določena družina. Tudi gospodinjstva z lastnimi vodnimi viri niso zajeta na enak način: statistika upošteva porabo iz javnega vodovoda, preračun pa temelji na številu vseh prebivalcev države. Vrednost takšne primerjave je predvsem v spremljanju sprememb skozi leta.

Večja poraba gospodinjstev, manjša pri podjetjih

V gospodinjstvih so porabili za 5,1 milijona kubičnih metrov več vode kot leto prej. Leta 2024 je poraba znašala 77,4 milijona kubičnih metrov, leto pozneje pa 82,5 milijona. To je dodatnih 5,1 milijarde litrov v enem letu. Poslovni uporabniki so medtem porabo zmanjšali: proizvodne in storitvene dejavnosti so porabile približno 37,5 milijona kubičnih metrov oziroma 6,5 odstotka manj. Nacionalno povečanje zato ne pomeni, da so več vode porabili vsi odjemalci.

Posebno kategorijo predstavlja voda, ki se ne obračunava, denimo pri uporabi hidrantov, gašenju požarov in čiščenju cest. Dobavljenih je bilo 6,5 milijona kubičnih metrov, četrtino več kot v predhodnem letu. Skupna poraba iz javnega vodovoda brez izgub se je povečala za 3,1 odstotka. Zakaj so več porabila prav gospodinjstva, objava SURS ne pojasnjuje. Vpliva vremena, navad prebivalcev ali drugih okoliščin brez dodatnih analiz ne moremo razglasiti za vzrok, četudi bi se posamezna razlaga zdela verjetna.

V omrežju vsak dan 134 milijonov litrov izgub

Pomembna je razlika med vodo, ki jo upravljavci načrpajo za javni vodovod, in količino, ki je evidentirana kot dobavljena uporabnikom. Leta 2025 je bilo načrpanih 175 milijonov kubičnih metrov, SURS pa je v omrežju zabeležil 49 milijonov kubičnih metrov izgub, pet odstotkov več kot leto prej. To pomeni približno 134 milijonov litrov dnevno oziroma okoli 28 odstotkov vse načrpane vode. Primerjava je pomembna tudi zato, ker se o porabi običajno pogovarjamo v litrih na gospodinjstvo, velike izgube pa nastajajo zunaj pogleda posameznega uporabnika.

Vse izgubljene vode vendarle ni pravilno opisati kot curek iz poškodovane cevi. Za razumevanje, kolikšen del predstavljajo fizična puščanja in kolikšen druga odstopanja v evidencah, bi potrebovali podrobnejše podatke upravljavcev, vključno z meritvami in obračunskimi razlikami. SURS objavlja nacionalno količino izgub, ne pa podrobnega pojasnila, zakaj je nastala na posameznem odseku.

Konec leta je slovensko javno vodovodno omrežje merilo 27.724 kilometrov in imelo 579.843 priključkov. Na tako razvejanem sistemu rezultatov ni mogoče doseči zgolj z odpravo najbolj vidnih okvar. Potrebni so nadzor pretokov, pravočasno odkrivanje netesnosti in obnova dotrajanih delov, pri čemer je odločilno, ali se izgube po izvedenih posegih res zmanjšajo.

Skoraj vsa voda za vodovod prihaja iz podzemlja

Od vode, načrpane za javni vodovod, je bilo 172 milijonov kubičnih metrov pridobljenih iz podzemnih virov, torej približno 98 odstotkov. Izviri so prispevali 60 milijonov kubičnih metrov, površinske vode pa le tri milijone. Podzemni viri so tako temelj slovenske javne oskrbe, čeprav so med območji velike razlike v načinu zajema in razvejanosti omrežij.

Na povodje Donave je odpadlo 151 milijonov kubičnih metrov načrpane vode, na povodje Jadranskega morja pa 24 milijonov. Te številke opisujejo izvor in zajem, ne porabe na prebivalca v posamezni regiji. Prav tako ne govorijo neposredno o zdravstveni ustreznosti vode iz posamezne pipe, za katero so potrebne druge meritve. Razlika med količino, kakovostjo in zanesljivostjo oskrbe je bistvena: država ima lahko obsežne vodne vire, težave na posameznih vodovodih pa se vseeno pokažejo pri uporabnikih.

Novi vodovodi v Dravski dolini: koliko bodo zmanjšali izgube?

Najnovejše številke dobijo konkreten pomen pri načrtovanih obnovah. Država je v uradni objavi o projektu v Dravski dolini predstavila evropsko sofinanciranje vodovoda v občinah Radlje ob Dravi, Muta in Podvelka. Naložba je vredna približno 2,96 milijona evrov, Kohezijski sklad pa bo prispeval dobrih 1,6 milijona. Predvidena je izgradnja 9.180 metrov vodovoda, od tega 2.519 metrov hidravličnih izboljšav obstoječega sistema in 6.661 metrov novega omrežja. Po državnih načrtih se bo oskrba izboljšala za 540 prebivalcev, 149 pa jih bodo na javni vodovod priključili na novo.

Gre za enega od primerov, kako se država in občine lotevajo izgub in zanesljivosti oskrbe. Dnevne Novice so o sorodnih naložbah že poročale v članku o modernizaciji vodovodnih sistemov v Sloveniji, ki obravnava posege v Suhi krajini in Savinjski regiji. Projekti se razlikujejo po obsegu, skupno pa jim je, da so ob novih ceveh pomembne tudi hidravlične izboljšave obstoječih povezav.

Za prebivalca je najpomembneje, ali iz pipe priteče voda, ko jo potrebuje. Za presojo uspešnosti javnih vlaganj pa bo treba ob vrednosti projektov in kilometrih novih cevi spremljati še rezultat, ki ga ni mogoče fotografirati ob odprtju gradbišča: koliko manj vode se izgubi na poti od zajetja do uporabnika. Šele primerjava meritev pred obnovo in po njej bo pokazala, ali se je omrežje poleg razširitve tudi dejansko izboljšalo.