Osteoporoza: 80.110 presejanj, primeri tudi pred 50. letom

Avtor:
V slovenskih ambulantah družinske medicine so leta 2025 opravili 80.110 presejanj na osteoporozo in pregledali 19.474 oseb z že ugotovljeno boleznijo. Zbornik NIJZ razkriva tudi primere pri ljudeh, mlajših od 50 let. Ker se izguba kostne trdnosti lahko razvija neopazno, strokovnjaki opozarjajo na pravočasno ocenjevanje tveganja in spremljanje bolnikov, še preden pride do prvega zloma, ki lahko močno omeji samostojnost.

osteoporoza kostna gostota dxa slovenija

Pacientka med merjenjem kostne gostote z napravo DXA. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

80.110 presejanj, ne novih diagnoz

Obseg presejanj je velik, a številka 80.110 ne predstavlja novih diagnoz. V ambulantah družinske medicine s presejanjem ocenjujejo tveganje za osteoporozo in ugotavljajo, kdo potrebuje nadaljnjo obravnavo. Podatek o 19.474 pregledanih osebah z osteoporozo pa govori o bolnikih, pri katerih je bila bolezen že ugotovljena. Prav zato presejanj ne smemo zamenjevati z rentgenskimi meritvami kostne gostote ali številom novih bolnikov.

Izvor teh podatkov je strokovni zbornik NIJZ o preprečevanju osteoporoznih zlomov, pripravljen ob septembrski konferenci preventive za odrasle. Saša Šajn Lekše in Sara Stefanović iz Zdravstvenega doma Ljubljana v njem navajata, da ima v Sloveniji osteoporozo približno 140.000 ljudi. Gre za strokovno oceno razširjenosti bolezni, ki zmanjšuje trdnost kosti in povečuje možnost zloma. Od leta 2014, ko so začeli presejati v družinskih ambulantah, po navedbah avtoric odkrijejo povprečno več kot 2.000 novih primerov letno.

Za nacionalno sliko je pomembno še, da se delo ne konča z ugotovljenim tveganjem. Človek z že potrjeno diagnozo potrebuje nadaljnjo zdravstveno obravnavo, pri kateri je mogoče preverjati zdravljenje, gibanje in morebitne nove poškodbe. Težava osteoporoze namreč ni zgolj manjša gostota kosti na izvidu, ampak predvsem posledice zloma za vsakdanje življenje.

Osteoporoza tudi pred 50. letom

Osteoporozo pogosto povezujemo z ženskami po menopavzi in starejšimi moškimi, vendar podatki iz slovenskih ambulant kažejo širšo sliko. Med osebami z osteoporozo, ki so jih obravnavali leta 2024, je bilo tudi 13 žensk in 23 moških, mlajših od 50 let. Številki ne pomenita vseh primerov bolezni med mlajšimi v Sloveniji, opozarjata pa, da osteoporoze ni mogoče izključiti samo zaradi let.

Pri mlajših so pomembni zlasti zlomi po majhni poškodbi, bolezni, ki vplivajo na kostno presnovo, ali daljše zdravljenje z glukokortikoidi. Dodatno tveganje pomenijo nekatere hormonske motnje, zgodnja menopavza in izrazito nizka telesna masa. Upoštevati je treba tudi osteoporozo v družini. Ti podatki sami po sebi niso diagnoza, pomagajo pa zdravniku prepoznati posameznika, pri katerem je podrobnejša ocena upravičena.

Prav zato odkriti primeri pred 50. letom niso poziv k množičnemu merjenju kostne gostote pri vseh mlajših odraslih. Njihova vrednost je v opozorilu, da lahko ustaljena predstava o starosti bolnikov zasenči druge, bolj neposredne znake tveganja.

Pri 53 letih diagnoza še pred zlomom

V zborniku NIJZ je opisan tudi primer ženske, ki so ji osteoporozo odkrili leta 2024, ko je bila stara 53 let. Diagnozo so postavili ob menedžerskem zdravstvenem pregledu, še preden je doživela prvi zlom. Šele pozneje je prišla na prvi preventivni pregled v ambulanto družinske medicine. Njena mama je prav tako imela osteoporozo, kar je bil pomemben podatek o družinski obremenjenosti.

Ta primer ni dokaz, da slovenski zdravstveni sistem osteoporozo praviloma prepozna prepozno. Pokaže pa drugačno zaporedje, kot ga mnogi povezujejo z boleznijo: najprej diagnoza, nato načrt zdravljenja in spremljanje, ne šele poškodba. Avtorici ob tem odpirata vprašanje dostopa do potrditvene diagnostike pri ogroženih ljudeh zunaj najstarejših starostnih skupin.

Ko zlom razkrije oslabljene kosti

Osteoporoza lahko dolga leta poteka brez značilnih težav. Kosti postopoma izgubljajo odpornost, človek pa sprememb pri običajnih opravilih pogosto ne zazna. Prvi očitni znak je lahko zlom zapestja, kolka ali vretenca po padcu s stojne višine oziroma po manjšem udarcu. Takšna poškodba sama še ne potrjuje osteoporoze, upravičuje pa pregled zdravstvenega ozadja.

Zlom vretenca se lahko pokaže z bolečino v hrbtu, postopno izgubo telesne višine ali izrazitejšo ukrivljenostjo hrbtenice. Pri nekaterih bolnikih mine celo brez jasnih simptomov. Zlom kolka ima lahko pri starejših posebej hude posledice: poleg zdravljenja pogosto zahteva dolgotrajno rehabilitacijo, med katero človek potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

Zdravnika zato ne zanima le posnetek poškodovane kosti. Pomembno je tudi, kako pogosto bolnik pada, ali se mu vrti, kako močne so mišice in katera zdravila jemlje. Dobro preprečevanje nadaljnjih zlomov povezuje zdravljenje oslabelih kosti z zmanjševanjem nevarnosti padcev.

Kdaj zavarovanje krije meritev DXA?

V družinski ambulanti se ocena začne s pogovorom o preteklih zlomih, kroničnih boleznih, zdravilih in družinski anamnezi. Zdravnik lahko uporabi orodje FRAX za izračun desetletne verjetnosti določenih osteoporoznih zlomov. Na državnem portalu GOV.SI o preventivnih zdravstvenih pregledih je pojasnjena tudi vloga diplomiranih medicinskih sester oziroma zdravstvenikov pri preventivnih pregledih in spremljanju kroničnih bolnikov. Takšna obravnava omogoča, da se spremembe tveganja opazijo tudi po prvi diagnozi.

Če je potrebna meritev mineralne kostne gostote, se najpogosteje uporabi denzitometrija oziroma DXA. Z majhnim odmerkom rentgenskega sevanja izmerijo gostoto kosti, običajno na kolku in ledveni hrbtenici. Rezultat je pomemben, vendar ga zdravnik vedno razlaga skupaj s preteklimi zlomi in drugimi zdravstvenimi okoliščinami.

Po obračunskem navodilu ZZZS za merjenje mineralne kostne gostote, ki ga je zavod vsebinsko znova pojasnil tudi leta 2026, je denzitometrija lahko krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kadar je medicinsko indicirana, ustrezno odrejena in skladna z veljavnimi slovenskimi strokovnimi smernicami. Presejalna meritev zgolj na željo posameznika ni pravica iz tega zavarovanja. Zato je smiselno najprej pri zdravniku preveriti, ali je preiskava potrebna in kako je mogoče do nje priti.

Prvi izvid ni nujno zadnji pregled. Če je osteoporoza potrjena, zdravnik z bolnikom preverja potrebo po zdravilih, morebitne neželene učinke zdravljenja in spremembe zdravstvenega stanja. Načrt spremljanja je posebej pomemben po že prebolelem zlomu, ko je treba zmanjšati tveganje za novo poškodbo.

Zdravljenje in zaščita pred zlomi

Za zdravje kosti je koristno redno gibanje, predvsem vadba za moč in ravnotežje, prilagojena posameznikovim zmožnostim. Hrana naj zagotavlja dovolj kalcija in beljakovin. Pri že potrjeni osteoporozi ali po zlomu vretenca pa je potrebna posebna previdnost pri izbiri vaj, saj nekatere sunkovite obremenitve ali močno upogibanje hrbtenice niso primerni.

Vitamin D omogoča normalno izkoriščanje kalcija in je pomemben tudi za delovanje mišic. Na Dnevnih Novicah smo že pisali o pomanjkanju vitamina D med odraslimi v Sloveniji ter nacionalnih priporočilih za njegovo dodajanje. Vendar dopolnila ne nadomestijo zdravljenja osteoporoze z zdravili, kadar so ta potrebna. Pri ljudeh s povečanim tveganjem za padec štejejo tudi preprosti domači ukrepi, kot so dobra osvetlitev, odstranjene ovire in primerna obutev.

Iz zbornika NIJZ izstopa podatek, ki ga goli seštevek presejanj ne pokaže: 53-letna ženska je za bolezen izvedela, še preden se ji je zlomila kost. To je najbolj oprijemljiv pomen zgodnjega odkrivanja. Osteoporoze ni mogoče vedno preprečiti, pravočasna diagnoza in ustrezna obravnava pa lahko zmanjšata tveganje, da bi prvi zlom človeku spremenil življenje.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.