Vesoljska sonda Juno je prvič omogočila vpogled pod površje Io, najbolj vulkansko aktivne lune v našem Osončju. Najnovejše meritve razkrivajo, da je njena notranjost precej bolj zapletena, kot so domnevali znanstveniki, odkritje pa prinaša pomembne odgovore o nastanku in delovanju enega najbolj ekstremnih svetov v naši kozmični soseščini.
Sonda Juno raziskuje vulkansko luno Io v bližini Jupitra. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Io je najbolj vulkansko dejavno telo v našem Osončju, njena notranjost pa še vedno skriva številne skrivnosti.
Po najnovejših ugotovitvah ameriške vesoljske agencije NASA je sonda Juno med bližnjim preletom Io z mikrovalovnim radiometrom prvič izmerila temperaturo pod površjem lune. Instrument omogoča vpogled več kilometrov pod njeno skorjo, zato so raziskovalci prvič pridobili neposredne podatke o razporeditvi toplote v notranjosti tega izjemnega nebesnega telesa.
Novi podatki spreminjajo razumevanje Io
Dolga leta je med raziskovalci prevladovala domneva, da se pod površjem Io skriva skoraj neprekinjen ocean magme. Najnovejše meritve sonde Juno pa kažejo precej bolj zapleteno sliko.
Podatki razkrivajo, da toplota ni enakomerno razporejena po celotni notranjosti lune. Namesto enotnega magmatskega oceana so znanstveniki zaznali več lokalnih območij, kjer se toplota kopiči in nato sprošča skozi intenzivno vulkansko dejavnost. Takšna razporeditev bi lahko pojasnila, zakaj je Io dom več sto aktivnih vulkanov, katerih dejavnost se nenehno spreminja.
Po ugotovitvah raziskave, objavljene v reviji Journal of Geophysical Research: Planets, bodo novi podatki pomembno izboljšali modele notranje zgradbe Io ter pomagali bolje razumeti procese, ki že milijarde let oblikujejo njeno površje.
Zakaj je Io tako posebna?
Io je ena od štirih velikih Galilejevih lun, ki krožijo okoli Jupitra. Zaradi izjemno močnih gravitacijskih sil največjega planeta v našem Osončju ter vpliva sosednjih lun Evrope in Ganimeda se njena notranjost nenehno stiska in razteza. Ta pojav ustvarja ogromne količine toplote, ki poganjajo izjemno vulkansko dejavnost.
Posledica so skoraj neprekinjeni vulkanski izbruhi, obsežni tokovi lave in oblaki žveplovih plinov, ki lahko segajo več sto kilometrov nad površje. Zaradi tega velja Io za geološko najbolj dejavno telo v celotnem Osončju.
Odkritje pomembno tudi za prihodnje raziskave
Nova spoznanja ne bodo pomembna le za razumevanje Io, temveč tudi za raziskovanje drugih planetov in lun, kjer notranja toplota vpliva na geološki razvoj. Znanstveniki pričakujejo, da bodo meritve sonde Juno pomagale izboljšati modele razvoja vulkansko aktivnih svetov ter prispevale k boljšemu razumevanju podobnih pojavov tudi zunaj našega Osončja.
Misija Juno tudi po skoraj desetletju raziskovanja Jupitra ostaja eden najpomembnejših znanstvenih projektov za preučevanje največjega planeta našega Osončja in njegovih lun. Vsak nov prelet razkriva podrobnosti, ki pomagajo sestavljati vse natančnejšo sliko o nastanku in razvoju teh oddaljenih svetov.
Če vas zanimajo najnovejša odkritja iz sveta astronomije in raziskovanja vesolja, preberite tudi članek Beta Pictoris d: najsibkejši eksoplanet, ki je navdušil znanstvenike, v katerem predstavljamo eno najzanimivejših odkritij zunaj našega Osončja. Skupaj z najnovejšimi ugotovitvami sonde Juno ta odkritja potrjujejo, da sodobna astronomija z naprednimi tehnologijami razkriva vse več skrivnosti vesolja.