Astronomi so v enem najbolj raziskanih mladih planetarnih sistemov odkrili nov svet, ki se je več kot desetletje skrival v arhivskih posnetkih. Beta Pictoris d je kar stokrat šibkejši od najbolj znanega planeta v istem sistemu in je postal najšibkejši eksoplanet, ki so ga doslej neposredno posneli z Zemlje.
Umetniška upodobitev eksoplaneta Beta Pictoris d v planetarnem sistemu Beta Pictoris. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Planet se je več kot desetletje skrival v siju svoje zvezde
Beta Pictoris d kroži okoli mlade zvezde Beta Pictoris, približno 63 svetlobnih let od Zemlje. Gre za tretji znani planet v tem sistemu, kjer sta bila že prej odkrita Beta Pictoris b in Beta Pictoris c.
Raziskovalci so novi svet prvič zaznali z instrumentom ERIS na teleskopu Very Large Telescope (VLT) Evropskega južnega observatorija (ESO). Nato so pregledali arhivska opazovanja, zbrana v obdobju enajstih let, in ugotovili, da je bil ves čas prisoten v podatkih, vendar ga zaradi izjemno šibkega sijaja niso mogli zanesljivo potrditi.
Pri analizi so uporabili tudi arhivske podatke instrumenta SPHERE na teleskopu VLT ter opazovanja vesoljskega teleskopa James Webb, kar je raziskovalcem omogočilo dokončno potrditev odkritja.
Stokrat šibkejši od planeta Beta Pictoris b
Beta Pictoris d je približno stokrat šibkejši od planeta Beta Pictoris b, prvega odkritega planeta v tem sistemu. Prav zaradi izjemno šibkega infrardečega sijaja ga je bilo zelo težko ločiti od bleščeče svetlobe matične zvezde.
Po ocenah raziskovalcev gre za plinastega velikana z maso približno 2,4-krat večjo od mase Jupitra. To pomeni, da je občutno manj masiven od planetov Beta Pictoris b in Beta Pictoris c, ki imata vsak približno deset mas Jupitra.
Beta Pictoris d je hkrati eden najmanj masivnih eksoplanetov, ki so jih astronomi doslej neposredno posneli z zemeljskim teleskopom. Evropski južni observatorij (ESO) poudarja, da odkritje predstavlja pomemben napredek pri neposrednem opazovanju planetov zunaj našega Osončja.
Naključno odkritje razrešilo dolgoletno uganko
Raziskovalna skupina sprva sploh ni iskala tretjega planeta. Znanstveniki so želeli podrobneje spremljati Beta Pictoris b, nato pa so med analizo opazili nepričakovane znake še enega sveta.
Novo odkritje bi lahko pojasnilo tudi nenavadno obliko diska prahu in drobirja okoli zvezde Beta Pictoris. Masa in lega planeta se namreč ujemata z domnevo, da prav njegova gravitacija oblikuje notranji rob tega diska, sestavljenega iz ostankov nastajanja planetov.
Sistem Beta Pictoris je po novem šele drugi znani planetarni sistem, v katerem so astronomi neposredno posneli več kot dva planeta. Takšni sistemi omogočajo primerjavo več svetov, ki so nastali v istem okolju, zato predstavljajo izjemno priložnost za nadaljnje raziskave.
Neposredno fotografiranje eksoplanetov je eden največjih izzivov astronomije
Astronomi so doslej odkrili že več tisoč eksoplanetov, vendar jih je bilo manj kot sto neposredno posnetih. Večina jih je bila odkrita posredno, z opazovanjem vpliva na matično zvezdo.
Neposredno fotografiranje je bistveno zahtevnejše, saj je planet običajno mnogo temnejši od zvezde, okoli katere kroži. Astronomi morajo zato iz močnega zvezdnega sija izločiti komaj opazen toplotni signal planeta.
Odkritje Beta Pictoris d dokazuje, da lahko sodobni instrumenti in napredna obdelava podatkov razkrijejo tudi svetove, ki so se še pred kratkim zdeli nedosegljivi. Na pomen dosežka je opozoril tudi Space.com, ki je Beta Pictoris d opisal kot najšibkejši eksoplanet, doslej neposredno posnet z Zemlje.
Novo odkritje odpira vrata prihodnjim raziskavam
Raziskovalci menijo, da se lahko v številnih že raziskanih planetarnih sistemih skrivajo še manjši in šibkejši planeti, ki jih bo mogoče odkriti z novo generacijo teleskopov.
Podobno kot pri prvem neposrednem opazovanju nastajanja novega morskega dna tudi to odkritje kaže, kako hitro napredujejo sodobne znanstvene metode in opazovalna tehnologija.
Ugotovitve raziskave so bile objavljene v ugledni znanstveni reviji The Astrophysical Journal Letters in predstavljajo pomemben korak naprej pri razumevanju nastanka ter razvoja planetarnih sistemov zunaj našega Osončja.