Pacientom, ki na specialistični pregled ali poseg čakajo dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, bi lahko po novem predlogu zakona pri iskanju zgodnejšega termina pomagal ZZZS. Zavod bi preveril razpoložljive možnosti pri drugih izvajalcih javne zdravstvene službe in pacientu ponudil ustrezno hitrejšo obravnavo. Odločitev o zamenjavi izvajalca bi ostala njegova. Zakon še ni sprejet.

Pacient v čakalnici preverja telefon. Novi predlog zakona predvideva aktivnejšo vlogo ZZZS pri iskanju zgodnejših terminov. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Kaj bi ZZZS pri iskanju termina naredil drugače?

Razlike med čakalnimi dobami v slovenskih zdravstvenih ustanovah so lahko velike. Pri enem izvajalcu je specialistični pregled mogoče opraviti razmeroma hitro, drugje se čakanje podaljša na več mesecev ali celo let. Pacienti lahko že danes primerjajo razpoložljive termine in se odločijo za drugega izvajalca v javni zdravstveni mreži, vendar morajo pogosto sami ugotavljati, katera ambulanta opravlja potrebno storitev in ali je objavljeni termin sploh primeren za njihovo napotnico. Veljavna pravila sicer določajo, da mora izvajalec ob preseženi najdaljši dopustni čakalni dobi pacienta seznaniti z možnostjo obravnave drugje, vendar iskanje ustrezne alternative še vedno lahko zahteva precej časa. Prav ta del postopka želi spremeniti predlog Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva.

Kot je 30. oktobra 2026 pojasnilo Ministrstvo za zdravje, bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri pacientih, katerih čakalna doba presega dovoljeno mejo, preverjal razpoložljivost ustreznih zgodnejših terminov pri drugih izvajalcih javne zdravstvene službe. Če bi pacient ponujeni termin sprejel, bi zavod poskrbel za njegovo uvrstitev na novi termin in uskladitev podatkov na čakalnih seznamih. Novost torej ne bi bila možnost zamenjave izvajalca, saj ta obstaja že zdaj, temveč aktivnejše sodelovanje ZZZS pri iskanju in organizaciji hitrejše obravnave. Za paciente bi to pomenilo predvsem manj samostojnega preverjanja različnih ustanov in bolj usklajen postopek prenaročanja.

30, 90 ali 180 dni: Kdaj je čakanje predolgo?

Pri presoji čakalnih dob je odločilna stopnja nujnosti, ki jo zdravnik določi ob izdaji napotnice. Pri stopnji »zelo hitro« najdaljša dopustna čakalna doba praviloma znaša 30 dni od uvrstitve na čakalni seznam, pri stopnji »hitro« 90 dni, pri stopnji »redno« pa 180 dni. Za stopnjo »nujno« velja obravnava v 24 urah od predložitve napotne listine, kadar gre za nujno medicinsko pomoč oziroma neodložljive zdravstvene storitve. Gre za predpisane najdaljše dopustne roke, ne za zagotovilo, da bo vsak pacient v praksi obravnavan v navedenem času. Prav razlika med dovoljenim in dejanskim čakanjem je ena ključnih težav slovenskega zdravstvenega sistema.

Vendar navedene omejitve niso enake za vse zdravstvene storitve. Ob sumu na maligno bolezen je pri stopnji »zelo hitro« najdaljša dopustna čakalna doba 15 dni, medtem ko lahko pri ortopedskih operacijah s stopnjama »hitro« in »redno« znaša 360 dni. Ta izjema ne velja samodejno tudi za prvi ortopedski pregled. Po pojasnilih ZZZS najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo za kontrolne preglede, posebna pravila pa veljajo tudi, kadar pacient izrecno želi obravnavo pri točno določenem izvajalcu ali zdravstvenem delavcu. Oddaljen datum pregleda zato sam po sebi še ne dokazuje kršitve predpisanega roka. Pri vsakem naročilu je treba upoštevati vrsto zdravstvene storitve, stopnjo nujnosti in okoliščine, zaradi katerih je bil določen posamezni termin.

Pacient bi lahko zavrnil ponudbo in ostal pri svojem izvajalcu

Hitrejši pregled pri drugem izvajalcu ne bi pomenil obvezne premestitve. Pacient, ki bi od ZZZS prejel ponudbo za zgodnejši termin, bi se lahko odločil, ali jo želi sprejeti ali ostati pri prvotno izbrani zdravstveni ustanovi. Takšna izbira je pomembna predvsem za ljudi, ki se že zdravijo pri določenem specialistu, imajo težave s prevozom v oddaljeno bolnišnico ali iz drugih razlogov ne želijo spreminjati dogovorjene obravnave. Tudi sedanja ureditev pacientom omogoča izbiro izvajalca, zato predlog na tem področju ne uvaja povsem nove pravice, temveč predvsem drugačen način njenega uresničevanja. Zavrnitev ponujenega zgodnejšega termina po predlagani ureditvi ne bi smela pomeniti izgube prvotnega naročila.

Za človeka, ki želi pregled opraviti prej, a ne ve, kje je takšna možnost na voljo, bi bila sprememba lahko precej bolj oprijemljiva. Namesto samostojnega preverjanja več bolnišnic in ambulant bi lahko prejel ponudbo ustreznega termina, ZZZS pa bi sodeloval tudi pri organizaciji prenaročanja. Pri tem ostaja bistveno, da mora nova zdravstvena ustanova dejansko opravljati storitev, ki jo pacient potrebuje. Prosto mesto v ambulanti iste širše specialnosti namreč še ne zagotavlja ustrezne obravnave. Predvideni postopek bi tako lahko olajšal izbiro, ne bi pa odpravil strokovnih pogojev, ki jih morajo izvajalci upoštevati pri sprejemanju pacientov.

Ortopedija: 7.523 čakajočih nad dopustno čakalno dobo

Razsežnost težav nazorno kažejo podatki o prvih ortopedskih pregledih. Po uradnem tedenskem poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo 21. oktobra 2026 na prvi ortopedski pregled v Sloveniji uvrščenih 25.949 čakajočih. Med njimi jih je 7.523 oziroma 28,99 odstotka preseglo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Največ, 4.276, jih je bilo v stopnji nujnosti »hitro«, nadaljnjih 2.812 v stopnji »zelo hitro«, pri stopnji »redno« pa jih je bilo 435. Gre za podatke o zdravstveni storitvi »Ortopedski pregled – prvi«, ki jih ni mogoče enačiti s čakalnimi seznami za operacije kolka, kolena ali druge ortopedske posege. Podatek, da je skoraj vsak tretji čakajoči na prvi ortopedski pregled že presegel dopustno čakalno dobo, ponazarja, kako izrazite so težave pri dostopnosti posameznih specialističnih storitev.

Število čakajočih pa ni edini pokazatelj. Pomembne so tudi razlike med zdravstvenimi ustanovami, saj lahko dva pacienta z napotnico za primerljivo storitev naletita na zelo različne objavljene termine. Dnevne Novice so v nedavni analizi preverile čakalne dobe za ortopedski pregled in ugotovile, da so nekateri izvajalci konec oktobra še ponujali termine v letu 2026, drugi pa so objavljali okvirne datume šele za leto 2028. Takšne razlike pojasnjujejo, zakaj bi bilo aktivnejše preverjanje razpoložljivih možnosti lahko koristno. Hkrati opozarjajo na omejitev, ki je pri primerjanju čakalnih seznamov ni mogoče prezreti: najzgodnejši objavljeni termin ni nujno primeren za vsakega pacienta, saj so nekatere ambulante usmerjene v določene zdravstvene težave, pred dokončno določitvijo datuma pa lahko opravijo tudi strokovno presojo napotnice.

Zakaj prost termin še ne pomeni hitrejšega pregleda?

Pri specialističnem zdravljenju zgolj primerjava datumov ne zadostuje. Ortopedska ambulanta, ki obravnava določene poškodbe ali bolezni, ni nujno primerna za vsakega pacienta z napotnico za ortopedijo. Podobno velja tudi za druge specialistične dejavnosti, pri katerih so lahko pomembni diagnoza, vrsta potrebne preiskave, zdravstvena dokumentacija in usmerjenost posameznega izvajalca. V nekaterih primerih je pred dokončno uvrstitvijo na čakalni seznam potrebna strokovna presoja napotnice. Pri iskanju zgodnejše obravnave bi bilo zato treba upoštevati celotno zdravstveno storitev, ne zgolj prvega prostega datuma. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi pacient dobil termin v ambulanti, ki za njegovo zdravstveno težavo ni ustrezna.

Drugo vprašanje je, koliko pregledov in posegov zdravstveni sistem sploh lahko opravi. Ministrstvo ob spremembah pri upravljanju čakalnih seznamov predlaga tudi boljšo uporabo obstoječih zmogljivosti. Kadar posamezni izvajalec ne bi mogel opraviti dogovorjenega obsega storitev, bi jih bilo mogoče pod določenimi pogoji prenesti drugam. Če takšni organizacijski ukrepi ne bi zadostovali, bi ZZZS lahko pripravil časovno omejen program za povečanje dostopnosti, v katerem bi bili določeni obseg storitev, izvajalci, financiranje in merljivi cilji. Predvideno je tudi zmanjševanje administrativnih obremenitev zdravstvenega osebja. Učinkovitejša organizacija bi lahko bolje izkoristila razpoložljiva mesta, vendar je za dolgoročno krajšanje čakalnih vrst pomembno tudi, koliko zdravstvenih storitev lahko ustanove dejansko opravijo.

ZZZS bi pomagal tudi ljudem brez osebnega zdravnika

Težave z dostopnostjo zdravstvenih storitev se ne začnejo šele pri specialističnih pregledih. Številni prebivalci se srečujejo tudi z iskanjem osebnega zdravnika, pediatra ali ginekologa, ki še sprejema nove paciente. Predlagana zakonodaja bi na tem področju okrepila pomoč ZZZS. Zavarovanim osebam brez izbranega zdravnika bi zavod aktivneje predstavljal razpoložljive ambulante in jim pomagal pri iskanju ustreznega izvajalca. Če na posameznem območju ne bi bilo prostih mest, so predvideni dodatni ukrepi za izboljšanje dostopnosti. Za človeka, ki mora danes sam navezovati stike z različnimi ambulantami in preverjati možnosti vpisa, bi to pomenilo predvsem bolj organizirano pridobivanje informacij in pomoč pri iskanju rešitve.

Predlog vključuje tudi nadaljevanje delovanja dodatnih ambulant družinske medicine za odrasle brez izbranega osebnega zdravnika ter ukrepe za krepitev zdravstvenih timov. Med načrtovanimi rešitvami so spodbude za specializacije na področjih s pomanjkanjem kadra, podpora mentorstvu, štipendiranju in dodatnemu usposabljanju zdravstvenih delavcev. Njihov pomen presega samo administrativno pomoč pacientom. V krajih, kjer ambulante zaradi kadrovskih omejitev ne sprejemajo novih ljudi, bo namreč za izboljšanje dostopnosti potrebno tudi povečanje dejanskih zdravstvenih zmogljivosti. Zato bo pri morebitni uvedbi sprememb pomembno spremljati ne le število ponujenih možnosti, temveč tudi, koliko zavarovanih oseb bo lahko izbralo zdravnika.

Kaj lahko pacient stori že danes in kdaj bi spremembe veljale?

Dokler novi zakon ni sprejet in uveljavljen, pacienti zdravstvene storitve še naprej urejajo po sedanjih pravilih. Čakalne dobe in prve proste termine lahko primerjajo na državnem portalu eZdravje, pri izbiri izvajalca pa morajo preveriti tudi ustreznost storitve in stopnjo nujnosti na napotnici. Pomembni so roki za njeno predložitev: pri stopnji »zelo hitro« praviloma sedem dni od izdaje, pri stopnjah »hitro« in »redno« pa 21 dni. Pacient, ki je že uvrščen na čakalni seznam in se odloči za drugega izvajalca, mora napotnico novemu izvajalcu predložiti v petih delovnih dneh od črtanja s prejšnjega seznama oziroma odpovedi termina prek sistema eNaročanje. Zato je pred zamenjavo smiselno preveriti, ali je nova možnost res ustrezna in dosegljiva, saj lahko napačno izvedena odpoved povzroči nepotrebne zaplete pri ponovnem naročanju.

Predlog Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva je bil objavljen 29. oktobra 2026, Ministrstvo za zdravje pa ga je javno predstavilo naslednji dan. Javna razprava traja do 11. novembra, pred morebitno uveljavitvijo pa mora zakon še skozi nadaljnje zakonodajne postopke, med katerimi se lahko posamezne določbe spremenijo. Datum začetka uporabe predlaganega sistema aktivnejšega preverjanja terminov zato še ni določen. Pacienti tako za zdaj ne morejo računati na novo organizacijsko pomoč ZZZS v obsegu, kot ga predvideva predlog. Ali bodo napovedane spremembe dejansko skrajšale čakalne dobe, bo odvisno predvsem od razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti, ustreznosti ponujenih terminov in tega, koliko ljudi bo zaradi nove ureditve do pregleda prišlo prej.