Slovenija bo 6. decembra odločala o zakonu, ki predvideva znižanje DDV za osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov ter spremembe pri davkih, prispevkih in pokojninah. Pri nakupu izbranih živil za 100 evrov bi popoln prenos nižjega davka na kupce pomenil 4,11 evra prihranka. Toda pocenitve niso zagotovljene, Fiskalni svet pa opozarja tudi na možen javnofinančni učinek v višini 1,2 milijarde evrov.

Trgovinski račun, osnovna živila in volilna ovojnica simbolično ponazarjajo vpliv referenduma na cene hrane. (Dnevne Novice / AI-ilustracija)

O čem bodo odločali volivci?

Slovenski volivci bodo v nedeljo, 6. decembra 2026, odločali o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel 11. maja letos. Referendum je bil razpisan 16. oktobra, referendumska opravila pa so se začela 30. oktobra. Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) bodo volivci odločali o celotnem zakonu, ne zgolj o posameznih davčnih ukrepih. Zakonodajni paket posega v deset različnih zakonov in med drugim spreminja ureditev obdavčitve, socialnih prispevkov, pokojnin, delovnih razmerij in zdravstva.

ZIURS zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati, zato sedanja davčna in druga zakonska pravila ostajajo v uporabi. Morebitna uveljavitev bi lahko prinesla razbremenitve za posamezne skupine prebivalcev in podjetij, vendar bi se ukrepi začeli uporabljati v različnih obdobjih. Posebej pomembno je razlikovanje med spremembami, ki bi vplivale na prihodnje nakupe in izdatke gospodinjstev, ter določbami, ki bi se pri nekaterih davčnih zavezancih lahko nanašale že na leto 2026.

DDV na osnovna živila: Koliko bi lahko prihranili?

Med najbolj neposrednimi ukrepi za potrošnike je predvideno znižanje davka na dodano vrednost za izbrana osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov. Nižja stopnja bi med drugim zajela kruh, pšenično moko, testenine, mleko, jogurt, poltrde polmastne sire, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo ter goveje, svinjsko in piščančje meso. Na seznamu so tudi sončnično olje, beli sladkor in posebej opredeljena živila za ljudi z določenimi zdravstvenimi oziroma presnovnimi potrebami. Sprememba ne bi veljala za vso hrano, temveč samo za zakonsko določene izdelke, zato njen učinek ne bi bil enak pri vseh nakupovalnih košaricah.

Razliko je mogoče prikazati s konkretnim izračunom. Če bi kupec za izdelke, ki jih zajema ukrep, danes odštel 100 evrov, bi ob nespremenjeni ceni brez davka in popolnem prenosu znižanja na potrošnika enak nakup stal približno 95,89 evra. Prihranek bi znašal 4,11 evra oziroma približno 4,1 odstotka končnega zneska. Davčna stopnja bi se sicer znižala za 4,5 odstotne točke, vendar to ne pomeni enakega odstotnega znižanja maloprodajne cene, saj je davek že vključen v začetnih 100 evrov. Gre za matematični prikaz davčnega učinka, ne za napoved dejanskih prihrankov slovenskih gospodinjstev.

Pomemben je tudi datum začetka uporabe. Sprejeto zakonsko besedilo določa, da bi se posebna nižja stopnja DDV za navedena živila začela uporabljati prvi dan drugega meseca po uveljavitvi zakona. Referendumska odločitev 6. decembra zato ne bi pomenila, da bodo izdelki že naslednji dan obdavčeni po novi stopnji. Pred tem bi morali biti zaključeni postopki za uveljavitev zakona, nato pa bi začel teči še posebej določen rok za uporabo spremenjene davčne ureditve.

Nižji davek še ne pomeni samodejne pocenitve

Za gospodinjstva je bistveno vprašanje, koliko davčne razbremenitve bi se dejansko poznalo pri nakupih. Končne cene namreč ne določa samo DDV, temveč tudi nabavna vrednost izdelkov, stroški proizvodnje, prevoza, skladiščenja, energije, dela in poslovne odločitve trgovcev. Ob nespremenjenih drugih stroških bi nižji davek omogočal pocenitev, vendar ni zagotovljeno, da bi se celotna razlika prenesla na kupce. Če bi se stroški dobaviteljev ali trgovcev istočasno zvišali, bi bil lahko učinek na maloprodajne cene manjši od pričakovanega.

Dnevne Novice so že podrobneje pojasnile, kaj vpliva na končne cene hrane, zlasti povezavo med stroški energentov, prevoza in proizvodnje. Tudi pri morebitni uvedbi 5-odstotnega DDV bi bila zato najbolj povedna primerjava cen enakih izdelkov pred spremembo in po njej. Ob upoštevanju drugih tržnih gibanj bi takšna primerjava omogočila natančnejšo presojo, ali je davčna razbremenitev koristila predvsem potrošnikom ali pa se je del njenega učinka zadržal drugje v prodajni verigi.

Energenti in socialni prispevki: Kaj še predvideva zakon?

Davčne spremembe niso omejene na živila. Zakon omogoča tudi začasno znižanje DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo z 22 na 9,5 odstotka. Pri tem ne gre za samodejno spremembo, saj bi morala vlada ukrep posebej uvesti s sklepom, in sicer za enkratno obdobje največ devetih mesecev. Kot pojasnjuje Vlada Republike Slovenije na portalu GOV.SI, zakon vključuje širši nabor rešitev za zmanjšanje davčnih in administrativnih obremenitev ter izboljšanje poslovnega okolja. Morebitno znižanje DDV za energente bi lahko zmanjšalo stroške gospodinjstev in podjetij, vendar bi bil dejanski učinek odvisen od uvedbe ukrepa in gibanja cen.

Za zaposlene z višjimi dohodki in njihove delodajalce je pomembna tudi tako imenovana razvojna oziroma socialna kapica. Zakon predvideva omejitev najvišje mesečne bruto osnove za obračun prispevkov za socialno varnost na 7.500 evrov. Prispevki se po takšni ureditvi ne bi obračunavali od dela osnove nad določeno mejo, zato bi bila razbremenitev najbolj opazna pri visokih plačah. Paket vključuje še ugodnejšo ureditev prispevkov za določene samozaposlene in kmete z nizkimi prihodki, medtem ko bi bile posledice za javne blagajne povezane z zmanjšanjem posameznih prihodkov od prispevkov.

Normiranci: Referendum lahko vpliva že na leto 2026

Za samostojne podjetnike, ki davčno osnovo ugotavljajo z normiranimi odhodki, bi ZIURS prinesel višje prihodkovne meje in spremembe pogojev za uporabo tega sistema. Za zavezance, ki izpolnjujejo predpisani pogoj najmanj petmesečnega obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve za polni delovni čas, je predviden prag 150.000 evrov prihodkov, za druge pa 70.000 evrov. Pri obveznem izstopu iz sistema bi se upoštevalo povprečje prihodkov dveh predhodnih let in različne mejne vrednosti glede na zavarovalni status. Zakon spreminja tudi način priznavanja normiranih odhodkov, zato višji prihodkovni prag še ne pomeni samodejno nižje davčne obveznosti za vsakega podjetnika.

Najpomembnejša posebnost je časovna veljavnost sprememb. Finančna uprava je 16. oktobra opozorila, da bi se določbe ZIURS ob njegovi uveljavitvi uporabljale že od 1. januarja 2026. Trenutno pa veljajo pravila ZPZR, po katerih so za obstanek v sistemu normiranih odhodkov pomembni povprečni prihodki iz let 2024 in 2025 ter meje 120.000, 85.000 oziroma 50.000 evrov, odvisno od izpolnjevanja pogojev zavarovanja. Če ZIURS ne bo začel veljati, bodo morali nekateri zavezanci, ki sedanjih pogojev ne izpolnjujejo, davčno osnovo za celotno leto 2026 ugotavljati po dejanskih prihodkih in odhodkih ter voditi ustrezne poslovne knjige. FURS je pojasnil, da v primerih, na katere se nanaša njegovo opozorilo, takšno ukrepanje ob uveljavitvi ZIURS ne bi bilo potrebno.

Spremembe bi zajele tudi obdavčitev prihodkov od oddajanja nepremičnin. Splošna stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem bi se znižala s 25 na 15 odstotkov, v posebej določenih primerih dolgoročnega oddajanja stanovanj mlajšim od 30 let oziroma družinam z mladoletnimi otroki pa na 5 odstotkov. Za ugodnejšo obravnavo bi morali biti izpolnjeni tudi dodatni pogoji, povezani z dejanskim bivanjem in prijavljenim prebivališčem najemnika. Nižji davek bi lahko vplival na odločitve lastnikov, vendar ni zagotovilo, da bi se zaradi njega znižale tudi najemnine.

Pokojnine, delo in zdravstvo: Občutljivejši del sprememb

ZIURS predvideva tudi možnost prejemanja celotne starostne pokojnine ob nadaljevanju dela za zavarovance, ki izpolnjujejo določene zakonske pogoje. Nova ureditev bi za nekatere upravičence pomenila pomembno spremembo v primerjavi s sedanjim sistemom izplačevanja dela pokojnine ob nadaljnji zaposlitvi oziroma opravljanju dejavnosti. Hkrati zakon uvaja drugačna pravila za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Delavec bi lahko pravočasno predlagal nadaljevanje delovnega razmerja, pri čemer so predvideni tudi odziv delodajalca, prehodne določbe in pravno varstvo.

Na področju zdravstva zakon spreminja pogoje za opravljanje storitev zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih, v sistemu dolgotrajne oskrbe pa predvideva oprostitev plačevanja prispevkov za upokojence in nekatere druge skupine. Takšne določbe kažejo, da zakon presega običajne davčne ukrepe. Poleg razpoložljivega dohodka prebivalcev posega tudi v delovanje javnih sistemov, delovna razmerja in financiranje posameznih pravic, zato bi bile posledice njegove uveljavitve med različnimi skupinami precej neenakomerne.

Fiskalni svet: Možen vpliv na javne finance v višini 1,2 milijarde evrov

Ob napovedanih razbremenitvah ostaja eno ključnih vprašanj njihovo financiranje. Fiskalni svet Republike Slovenije je v analizi, objavljeni 16. septembra 2026, ocenil, da bi neposredno poslabšanje javnofinančnega salda zaradi uveljavitve zakona v letu 2027 lahko znašalo približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda. Znesek vključuje tudi začasne ukrepe in zato ne predstavlja trajnega letnega stroška. Prav tako ne gre za napoved dejanskega proračunskega primanjkljaja, temveč za oceno učinka zakona v primerjavi s scenarijem brez predvidenih sprememb.

Fiskalni svet ugotavlja, da bi zakon verjetno spodbudil gospodarsko rast, vendar povratni učinki višje gospodarske aktivnosti v nobeni od opravljenih simulacij tudi po desetih letih ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda. Kratkoročno bi lahko nadomestili približno četrtino, po desetih letih pa v povprečju okoli polovico ocenjenega učinka. Pri nekaterih dolgoročnih simulacijah so rezultati odvisni tudi od predpostavljenih javnofinančnih prilagoditev, med drugim zmanjševanja izdatkov. Svet posebej poudarja negotovost izračunov, ki temeljijo na različnih predpostavkah o odzivanju gospodarstva.

Prav morebitno zmanjšanje prihodkov javnih blagajn je eden osrednjih razlogov za nasprotovanje zakonu. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na skupni novinarski konferenci sindikalnih central 21. septembra opozoril, da bi posledice javnofinančnega izpada po njegovi oceni lahko občutili upokojenci, mladi, zdravstvena blagajna in uporabniki dolgotrajne oskrbe. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil tveganje, da bi bilo treba zmanjšanje prihodkov nadomestiti z višjimi davki ali krčenjem javnih storitev. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je opozoril, da bi bile lahko koristi zakona po sindikalni oceni nesorazmerno usmerjene k prejemnikom najvišjih plač. Gre za stališča sindikalnih predstavnikov o možnih posledicah zakona, ne za že ugotovljene prihodnje učinke.

Vlada nasprotno poudarja, da bi manjše davčne in administrativne obremenitve, ugodnejši pogoji za podjetništvo ter omejitev prispevne osnove lahko spodbudili gospodarsko dejavnost in izboljšali konkurenčnost Slovenije. Zagovorniki zakona v predlaganih razbremenitvah vidijo možnost povečanja razpoložljivega dohodka in ugodnejšega poslovnega okolja, sindikati pa opozarjajo predvsem na dolgoročno vzdržnost javnega financiranja zdravstva, pokojnin in drugih storitev. Različne ocene se tako ne nanašajo samo na višino posameznih davkov, temveč tudi na razdelitev koristi in tveganj med prebivalce, podjetja in javne sisteme.

Kaj bo pomenil izid referenduma 6. decembra?

Volivci bodo odločali o uveljavitvi celotnega zakona. Glas za pomeni podporo njegovi uveljavitvi, glas proti pa nasprotovanje. Za zavrnitev morata biti izpolnjena dva pogoja: proti mora glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora zavrnitev podpreti najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Če oba pogoja ne bosta dosežena, zakon na referendumu ne bo zavrnjen.

Če bo zakon zavrnjen, spremembe iz ZIURS ne bodo začele veljati, obstoječa pravila pa bodo ostala v uporabi, dokler jih zakonodajalec morebiti ne spremeni z drugimi predpisi. Če zakon ne bo zavrnjen, bodo lahko sledili predpisani postopki za njegovo razglasitev in uveljavitev, posamezni ukrepi pa se bodo začeli uporabljati v določenih rokih.

Za potrošnike bo po morebitni uveljavitvi posebej pomembno spremljati gibanje cen osnovnih živil, saj bo šele primerjava dejanskih cen pokazala, koliko davčne razbremenitve se je preneslo na kupce. Za del podjetnikov bo odločilna že ureditev davčnega leta 2026, pri pokojninah, zaposlovanju in javnih financah pa bo treba upoštevati tudi dolgoročnejše učinke. Referendum 6. decembra bo tako odločil o pravni prihodnosti zakona, ne pa vnaprej določil vseh njegovih gospodarskih in socialnih posledic.