Hrana se je oktobra v Sloveniji podražila za 1,8 odstotka, vendar je skupna mesečna inflacija ostala pri ničli. Življenjske potrebščine so bile medletno dražje za 3,3 odstotka, skoraj 61 odstotkov te rasti pa so prispevali stanovanjski in energetski stroški ter prevoz.

Živila, trgovinski račun in položnica ponazarjajo naraščajoče življenjske stroške slovenskih gospodinjstev. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Hrana oktobra dražja za 1,8 odstotka

Oktobrski podatki o gibanju cen v Sloveniji razkrivajo precejšnje razlike med posameznimi življenjskimi stroški. Po končnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljenih 30. oktobra, so bile življenjske potrebščine v povprečju za 3,3 odstotka dražje kot pred enim letom. Medletna inflacija je tako ostala na septembrski ravni, skupne cene pa se v primerjavi s prejšnjim mesecem niso spremenile. Kljub temu so se nekateri izdelki, ki jih gospodinjstva kupujejo vsak dan, občutno podražili.

Najizrazitejša sprememba med vsakodnevnimi potrebščinami je bila pri hrani. Njene cene so se v primerjavi s septembrom zvišale za 1,8 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,3 odstotne točke. Širša statistična skupina hrane in brezalkoholnih pijač je zabeležila 1,6-odstotno rast, saj poleg živil vključuje tudi pijače. Gre za različna podatka, ki ju pri presoji podražitev ni mogoče enačiti.

Oktobrski premik je posebej opazen ob primerjavi s prejšnjim mesecem. Septembra so bile hrana in brezalkoholne pijače medletno v povprečju cenejše za 0,7 odstotka, oktobra pa so bile za prav toliko dražje kot leto prej. Od konca decembra 2025 so se njihove cene zvišale za 1,5 odstotka. To še ne pomeni, da se je podražilo vsako živilo, kaže pa, da se je povprečno gibanje cen te skupine po poletnih pocenitvah obrnilo navzgor.

Stanovanjski stroški in prevoz prispevali 61 odstotkov inflacije

Največji vpliv na oktobrsko medletno inflacijo je imela skupina stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva. Cene so bile v primerjavi z oktobrom 2025 višje za 8,6 odstotka, njihov prispevek k skupni inflaciji pa je znašal 1,1 odstotne točke. Gre za statistično skupino različnih stanovanjskih in energetskih izdatkov, ne za podatek o rasti prodajnih cen nepremičnin.

Drugi najpomembnejši vir podražitev je bil prevoz. Njegove cene so se medletno zvišale za 5,9 odstotka in skupno inflacijo povečale za dodatne 0,9 odstotne točke. Obe skupini sta tako skupaj prispevali dve odstotni točki od skupne 3,3-odstotne inflacije, kar predstavlja približno 61 odstotkov celotne medletne rasti cen.

Podražitve so bile opazne tudi pri drugih izdatkih. Alkoholne pijače in tobak so bili medletno dražji za 5 odstotkov, restavracije in nastanitvene storitve za 3,5 odstotka, rekreacija, šport in kultura pa za 2,7 odstotka. Vsaka od teh skupin je k inflaciji prispevala po 0,3 odstotne točke. Zavarovalne in finančne storitve so se podražile za 6 odstotkov, vendar so imele zaradi svojega deleža v potrošnji manjši vpliv na skupni indeks kot stanovanjski stroški in prevoz. Največja odstotna podražitev torej ni nujno tista, ki najbolj zviša splošno inflacijo.

Zakaj se mesečna inflacija kljub dražji hrani ni zvišala?

Odgovor se skriva predvsem v sezonskih pocenitvah turističnih storitev. Počitniški paketi so se oktobra v primerjavi s septembrom pocenili za 12,2 odstotka, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,5 odstotne točke. Nastanitvene storitve so bile cenejše za 5,8 odstotka, nakup vozil pa za 1,8 odstotka. Vsaka od zadnjih dveh pocenitev je prispevala dodatno desetinko odstotne točke k znižanju mesečnega indeksa.

Na drugi strani so se poleg hrane podražila tudi oblačila, in sicer za 2 odstotka, pohištvo, stanovanjska oprema in preproge za 1,9 odstotka ter delovanje osebnih prevoznih sredstev za 1,2 odstotka. Vsaka od teh skupin je mesečno rast cen zvišala za 0,1 odstotne točke. Učinki podražitev in pocenitev so se tako pri izračunu skupnega indeksa izravnali.

Za prebivalce je razlika precej bolj konkretna, kot se zdi iz statističnega povprečja. Gospodinjstvo, ki oktobra ni kupovalo počitniških paketov ali plačevalo turističnih nastanitev, teh pocenitev ni neposredno občutilo. Če je hkrati večino rednih izdatkov namenjalo hrani, je lahko za nakupe plačalo več kot septembra. Ničelna mesečna inflacija zato ne pomeni, da so stroški vseh gospodinjstev ostali nespremenjeni.

Od začetka leta največ zrasle cene prevoza

Oktobrsko poročilo omogoča tudi širši pogled na prvih deset mesecev leta 2026. Od konca decembra 2025 do konca oktobra so se življenjske potrebščine v Sloveniji v povprečju podražile za 3,3 odstotka. Najizrazitejšo rast je statistični urad v tem obdobju zabeležil pri prevozu, katerega cene so se zvišale za 6,3 odstotka.

Sledila je skupina stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva s 5,5-odstotno podražitvijo. Rekreacija, šport in kultura so se podražile za 5,2 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 5,1 odstotka, restavracije in nastanitvene storitve pa za 4 odstotke. Gre za spremembe cen glede na konec lanskega decembra, ne za medletne oktobrske stopnje. V prvih desetih mesecih skupaj je bila povprečna raven cen za 3,1 odstotka višja kot v enakem obdobju prejšnjega leta.

Posebej zanimiva je sprememba v skupini rekreacija, šport in kultura. Ob koncu septembra so bile njene cene glede na december višje za 10,4 odstotka, po oktobrskih sezonskih pocenitvah pa se je rast od začetka leta znižala na 5,2 odstotka. Medtem so prevoz ter stanovanjski in energetski izdatki ostali med najizrazitejšimi podražitvami dosedanjega leta. Takšna primerjava pokaže, zakaj lahko sezonska nihanja precej spremenijo lestvico rasti cen, ne da bi se enako spremenili tudi redni izdatki prebivalcev.

Dražja nafta in plin povečujeta stroškovne pritiske

K širšim cenovnim pritiskom so v zadnjih mesecih prispevala tudi dogajanja na mednarodnih energetskih trgih. V oktobrskem Ekonomskem ogledalu UMAR, objavljenem 20. oktobra, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj opozoril, da so k septembrski inflaciji ponovno največ prispevali energenti. Njihovo dražitev je povezal z geopolitičnimi napetostmi, motnjami v oskrbi in povečanimi pritiski na svetovnih trgih.

Povprečna dolarska cena severnomorske nafte Brent se je septembra glede na avgust zvišala za 25,3 odstotka in dosegla 114,1 dolarja za sod. Evropska veleprodajna cena zemeljskega plina se je v istem obdobju povečala za 3,7 odstotka, na 72,36 evra za megavatno uro. UMAR navaja tudi motnje pri transportu energentov iz Perzijskega zaliva in razmeroma nizko napolnjenost evropskih skladišč plina, ki sta dodatno povečevali negotovost glede oskrbe.

Veleprodajne cene se ne prenesejo neposredno in v enakem obsegu na vse končne kupce, lahko pa povečujejo stroške proizvodnje, transporta, skladiščenja in distribucije. Podjetja jih lahko deloma prevzamejo sama, deloma pa jih z zamikom vključijo v prodajne cene. Na Dnevnih Novicah smo že podrobneje obravnavali vpliv dražjega goriva na cene hrane, pri čemer višji transportni stroški sami po sebi še ne dokazujejo, da je določeno živilo dražje prav zaradi goriva. UMAR-jevi septembrski podatki pojasnjujejo širše gospodarsko ozadje oktobrske inflacije, ne pa neposrednega vzroka vsake posamezne podražitve.

Blago dnevne porabe dražje, trajni izdelki cenejši

Podrobnejši oktobrski podatki pokažejo tudi razliko med izdelki, ki jih prebivalci kupujejo redno, in tistimi, ki jih kupujejo redkeje. Blago dnevne porabe je bilo medletno dražje za 5,3 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga v povprečju znižale za 2,1 odstotka, poltrajnega pa za 0,1 odstotka. Storitve so bile v istem obdobju dražje za 3,7 odstotka, blago kot celota pa za 3,2 odstotka.

Razlike so pomembne predvsem zaradi sestave gospodinjskih izdatkov. Družina, ki večji delež prihodkov porabi za hrano, energijo in vsakodnevne prevoze, lahko občuti drugačen cenovni pritisk kot gospodinjstvo, ki ima manj teh stroškov. Podatek o 3,3-odstotni medletni inflaciji je zato merilo povprečnega gibanja cen življenjskih potrebščin, ne pa izračun, koliko se je posamezni družini dejansko povečal mesečni račun.

Prav to pojasnjuje tudi razliko med umirjanjem inflacije in dejansko pocenitvijo. Nižja medletna inflacija praviloma pomeni, da se splošna raven cen zvišuje počasneje, ne pa da izdelki in storitve postajajo cenejši. Za gospodinjstva je zato poleg uradne stopnje pomembno predvsem gibanje cen tistih potrebščin, za katere vsak mesec namenjajo največ denarja.

Slovenija oktobra pri 3,8-odstotni inflaciji po evropski metodologiji

Za primerjavo med državami Evropske unije se uporablja harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), ki se metodološko razlikuje od slovenskega nacionalnega indeksa. Po tej metodologiji je bila oktobrska inflacija v Sloveniji 3,8-odstotna, kar je za 0,1 odstotne točke več kot septembra. Mesečna rast cen po harmoniziranem indeksu je znašala 0,2 odstotka. Razlika glede na nacionalno 3,3-odstotno inflacijo zato ni posledica napačnega merjenja, temveč različne metodologije.

Po zadnjih dokončnih evropskih podatkih Eurostata je septembra inflacija v evrskem območju in celotni Evropski uniji znašala 3,8 odstotka. Slovenija je takrat po harmonizirani metodologiji zabeležila 3,7-odstotno rast cen, Avstrija 3,6-odstotno, Hrvaška 4,3-odstotno, Italija 4,2-odstotno in Madžarska 2,1-odstotno. Septembrski podatki tako kažejo precejšnje razlike med sosednjimi državami, vendar sami po sebi ne povedo, kje je življenje najdražje, temveč kako hitro so se cene spreminjale.

Prva ocena oktobrske inflacije za evrsko območje je predvidena za 4. november, zato slovenske oktobrske stopnje še ni mogoče neposredno primerjati z evropskim povprečjem za isti mesec. Dosedanji podatki pa jasno kažejo, da se cenovni pritiski med posameznimi državami in skupinami življenjskih potrebščin precej razlikujejo. Za slovenska gospodinjstva bo ob koncu leta pomembno predvsem, kako se bodo gibali stroški hrane, stanovanja, energije in prevoza, saj prav ti izdatki odločilno vplivajo na denar, ki jim ostane po plačilu vsakodnevnih obveznosti.