Naslovnica Svet & EU Zelena luč za Severno Makedonijo in Albanijo v EU

Zelena luč za Severno Makedonijo in Albanijo v EU

Avtor: Spletno Uredništvo

Evropska komisija je pravkar objavila letno oceno izvajanja reform v partnerskih državah Zahodnega Balkana in Turčiji ter predstavila priporočila za naslednje korake. Severni Makedonci in Albanci bodo lahko začeli pristopna pogajanja, državljani Bosne in Hercegovine zaenkrat še ne, Turki pa niti po pomoti.

Zelena luč za Severno Makedonijo in Albanijo v EUEvropska družina se bo najbrž kmalu razširila za dve državi (foto: pixabay.com) 

 

Strategija Evropske komisije za Zahodni Balkan iz februarja lani je dodatno spodbudila sodelovanje med EU in območjem Zahodnega Balkana. Leto pozneje je večina partnerskih držav storila konkreten napredek in izkazala zavezanost evropski perspektivi, a so dosegle različen napredek pri zahtevanih reformah. Albanija in Severna Makedonija sta dosegli največji napredek pri izvajanju reform, zlasti na področjih, ki jih je Svet EU junija 2018 prepoznal kot ključne.

Komisija je glede na dosežke in izpolnitev zadevnih pogojev priporočila Svetu EU, da se lahko začnejo pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. Komisija je prvič izdala tudi mnenje o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU. Slednjega spremlja analitični pregled stanja v državi in sicer glede na vse standarde, ki veljajo za države EU. Trenutno Komisija meni, da bo pogajanja mogoče začeti, a šele tedaj, ko bo BiH v zadostni meri izpolnjevala merila za članstvo.

Bosna in Hercegovina bo morala zato najprej korenito izboljšati svoj zakonodajni in institucionalni okvir, da bo izpolnila številne posamezne prioritete na področju demokracije, pravne države, temeljnih pravic in reforme javne uprave. Bosno in Hercegovino čaka še ogromno dela, glede na trenutni položaj v zelo neenotni državi pa se članstvo v EU zdi še zelo daleč.

Podobno, če ne celo še slabše pa je s Turčijo. Slednja je na papirju še naprej ključna partnerica EU in država kandidatka. EU je z njo nadaljevala dialog in sodelovanje, tudi na najvišji ravni, na ključnih področjih skupnega interesa, vključno s področjem migracij in podpore beguncem. Vendar se je Turčija od začetka vladavine predsednika Erdogana močno oddaljila od EU, zlasti na področjih pravne države in temeljnih pravic.

Spoštovanje zakonov, spoštovanje rezultatov volitev in spoštovanje temeljnih človeških pravic pa so osnovne vrednote EU. Svet EU je junija 2018 soglasno ugotovil, da so se pristopna pogajanja s Turčijo ustavila, novih poglavij pa ni mogoče odpreti ali zapreti. Dejstva, na katerih temelji ta ocena, še vedno držijo in Turčija trenutno nikakor ne sodi v Evropsko skupnost.

Njena agresivna politika do članice EU Grčije v Egejskem morju in v vodah okrog Cipra, etično obarvana represija nad turškimi Kurdi ter še posebej javna podpora skrajnim islamistom v Siriji (poleg vmešavanja v notranje zadeve Libije in Iraka) izražajo željo po obnovitvi nekdanjega Otomanskega cesarstva, na pa po vstopu v EU.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.