V petek pred zoro bo mimo Zemlje s skoraj 59.000 kilometri na uro letel asteroid 2001 KF54, katerega premer bi lahko dosegal 700 metrov. Čeprav sodi med potencialno nevarne asteroide, bo naš planet obšel na varni razdalji približno 7,24 milijona kilometrov.

Asteroid 2001 KF54 bo 6. novembra 2026 letel mimo Zemlje na razdalji približno 7,24 milijona kilometrov. Prikaz ni v merilu. (slika: Dnevne Novice / AI-ilustracija)

Zemlji bo najbližje v petek ob 4.37

Ameriška vesoljska agencija NASA/JPL je asteroid 2001 KF54 vključila na seznam petih prihodnjih bližnjih preletov. Po podatkih sistema Asteroid Watch bo naš planet obšel 6. novembra 2026, NASA pa ga po velikosti primerja s športnim stadionom. Asteroid ni novo odkritje, saj njegovo gibanje astronomi spremljajo že 25 let. Petkov prelet je tako rezultat dolgoletnih opazovanj in orbitalnih izračunov, ne nenadnega opozorila pred neznanim nebesnim telesom.

Evropska vesoljska agencija ESA napoveduje največje približanje ob 3.37 po univerzalnem koordiniranem času (UTC), kar pomeni ob 4.37 po slovenskem času. Najmanjša razdalja med središčema Zemlje in asteroida bo znašala 7.243.722 kilometrov oziroma približno 18,8-kratnik povprečne oddaljenosti Lune. Njegova relativna hitrost bo 16,4 kilometra na sekundo, kar pomeni, da se bo razdalja med telesoma med srečanjem spreminjala izjemno hitro. Astronomi pri takšnih napovedih ne spremljajo le oddaljenosti, temveč tudi položaj, smer gibanja in gravitacijske vplive drugih teles Osončja.

Velikost stadiona je primerjava, ne dokončna meritev

NASA premer asteroida ocenjuje na približno 366 metrov, ESA pa navaja precej širši razpon med 290 in 700 metri. Takšna razlika ni posledica različnih opazovanj v zadnjih dneh, temveč predvsem negotovosti pri določanju velikosti oddaljenih nebesnih teles. Asteroidi so tudi skozi zmogljive teleskope pogosto videti kot drobne svetlobne točke, zato njihovega premera ni vedno mogoče neposredno izmeriti.

Raziskovalci si pri ocenah pomagajo s svetlostjo in predpostavkami o odbojnosti površja. Temnejši asteroid lahko ob enaki opaženi svetlosti meri precej več kot svetlejši, saj odbija manj sončne svetlobe. ESA pri 2001 KF54 upošteva možen razpon odbojnosti od pet do 25 odstotkov, kar vpliva na oceno njegovega premera. Podatek o 700 metrih je zato zgornja meja trenutne ocene, ne potrjena velikost. Precej natančneje je določena njegova tirnica, ki astronomom omogoča napoved prihodnjih približanj Zemlji.

Zakaj ga NASA kljub varnemu preletu šteje za potencialno nevarnega?

Izraz potencialno nevaren asteroid ima v astronomiji drugačen pomen, kot bi lahko sklepali iz vsakdanjega jezika. NASA/CNEOS pojasnjuje, da v to skupino sodijo asteroidi z absolutno magnitudo 22 ali manj, katerih tirnice se Zemljini orbiti približajo na največ 0,05 astronomske enote oziroma približno 7,48 milijona kilometrov. Razvrstitev torej temelji na velikosti in značilnostih orbite, ne na napovedi neposrednega trčenja.

Pri 2001 KF54 znaša absolutna magnituda približno 19,8, najmanjša razdalja med njegovo in Zemljino tirnico pa 0,02065 astronomske enote. Asteroid tako izpolnjuje obe merili. Toda to še ne pomeni, da se bosta telesi znašli na istem mestu ob istem času. Zemlja in asteroid potujeta okoli Sonca po različnih poteh, pri ocenjevanju dejanskega tveganja pa je odločilno njuno gibanje skozi čas. ESA asteroida trenutno ne vodi na seznamu objektov z izračunanim tveganjem trčenja.

Podoben primer smo spremljali že v ponedeljek, 2. novembra, ko se je Zemlji na približno 6,02 milijona kilometrov približal asteroid Zoozve. O preletu asteroida Zoozve smo na Dnevnih Novicah že poročali. Čeprav je naš planet obšel bližje kot ga bo 2001 KF54, je njegov obisk vzbudil zanimanje predvsem zaradi nenavadne orbitalne povezave z Venero. Petkov dogodek ima drugačno posebnost: večji razpon ocenjene velikosti in dobro dokumentirano tirnico telesa, ki ga astronomi poznajo že četrt stoletja.

Njegovo pot spremljajo že od leta 2001

Asteroid 2001 KF54 so odkrili 26. maja 2001 v okviru programa Spacewatch na observatoriju Kitt Peak v ameriški Arizoni. Spada v skupino Apollo, katere člani krožijo okoli Sonca po tirnicah, ki lahko sekajo območje Zemljine orbite. Njegova pot je izrazito eliptična: Soncu se približa na približno 0,82 astronomske enote, na najbolj oddaljenem delu pa doseže skoraj 3,86 astronomske enote. Za celoten obhod potrebuje približno 1.306 dni oziroma nekaj več kot tri leta in pol.

V podatkovni zbirki ESA je za asteroid zabeleženih 115 optičnih opazovanj, od katerih je bilo eno izločeno iz orbitalnega izračuna. Opazovanja segajo od maja 2001 do junija 2026, kar raziskovalcem zagotavlja dolgo časovno osnovo za določanje njegove poti. Prav dolgotrajno spremljanje je razlog, da je mogoče petkov prelet napovedati z veliko natančnostjo, čeprav dejanskega premera asteroida še vedno ne poznajo tako dobro.

Asteroid se bo Zemlji približeval tudi v prihodnjih desetletjih. Izračuni njegove orbite omogočajo napovedovanje prihodnjih srečanj, vendar se pri bolj oddaljenih datumih negotovost povečuje. Z novimi opazovanji astronomi zato ne preverjajo le položaja telesa ob posameznem preletu, temveč dopolnjujejo podatke, na katerih temeljijo dolgoročne napovedi.

Bo asteroid mogoče videti tudi iz Slovenije?

Kljub primerjavi s stadionom asteroid 2001 KF54 ne bo viden s prostim očesom. ESA njegovo največjo predvideno navidezno svetlost ocenjuje na približno 15,9 magnitude, kar je bistveno šibkeje od meje, do katere lahko človek na temnem nebu še zaznava zvezde brez optičnih pripomočkov. Za morebitno opazovanje iz Slovenije bi bila potrebna primerna teleskopska, praviloma tudi fotografska oprema, natančno poznavanje njegovega položaja in ustrezne razmere na nebu.

Petkov prelet bo zato zanimivejši za opazovalce z ustrezno opremo kot za širšo javnost, ki spektakularnega prizora na nebu ne more pričakovati. Nove meritve bi lahko dopolnile podatke o položaju in gibanju asteroida, ob primernih opazovalnih metodah pa tudi o njegovih fizikalnih lastnostih. Medtem ko je njegov prihodnji položaj natančno izračunan, velikost ostaja precej manj gotova. Prav to je eden pomembnejših razlogov, da astronomi spremljajo tudi asteroide, katerih preleti so po trenutnih izračunih varni.